(STA) Ljubljana, 15. novembra – Višje strokovno izobraževanje je in mora ostati del terciarnega izobraževanja, ki je izraz aktualnih potreb delodajalcev ter najsodobnejših trendov v vseh strokah, je na današnjem posvetu o višjem strokovnem izobraževanju poudaril predsednik Skupnosti višjih strokovnih šol RS Egon Pipan. Zaradi tega si želijo denimo uvesti delno odprti kurikulum.

Študijski programi so že zdaj tesno povezani s potrebami gospodarstva in delodajalcev, saj več kot tretjino študijskega programa zajema praktično izobraževanje v podjetjih. Višješolski diplomanti so tako med najbolj zaposljivimi kadri na trgu dela, je v uvodnem nagovoru poudaril Pipan.

Največji izziv višjega strokovnega šolstva pa ostaja sledenje hitrim spremembam potreb po kadrih v gospodarstvu, je dodal. “Višješolski študijski programi so dvoletni programi, dejansko pa je sam postopek spremembe programa sorazmerno zahteven, tako da eden izzivov je ta, da bi spremembe programov čim hitreje izvajali,” je poudaril.

Da bodo študentje višjih strokovnih šol ostali zaposljiv kader, je treba v programih okrepiti pridobivanje kompetenc, ki so in bodo pomembne za poklice sedanjosti in prihodnosti, je prepričan Pipan. V izobraževanje je po njegovih besedah tako treba vključiti zelene, trajne, digitalne kompetence in pa tudi umetno inteligenco.

Pri tem je poudaril, da želijo v prihodnje v višjih strokovnih šolah uvesti odprti kurikulum, ki bi šolam omogočil prilagajanje potrebam lokalnega gospodarstva brez spremembe programa. To bi v praksi pomenilo, da šola s partnerji v gospodarstvu oblikuje približno tri študijske predmete, ki jih lahko vsako leto hitro prilagaja in spreminja, kar bi omogočilo višješolske študijske programe še bolj približati gospodarstvu in jih narediti bolj konkurenčne.

Prilagajanje višjega strokovnega šolstva si po besedah glavnega izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenščka želijo tudi v gospodarstvu. Pri tem je poudaril, da so slovenska podjetja mnogokrat vključena v dobaviteljske verige drugih podjetij in zaznavajo vse najnovejše trende na trgu, tako na področju tehnike kot na področju drugih veščin.

“Včasih se je dogajalo, da je bil razkorak med tistim praktičnim poukom, ki so ga izvajali v šolstvu in tistimi veščinami, ki so jih potrebovali v gospodarstvu večji, kot bi si želeli. Ta razkorak je potrebno zmanjševati in želimo si, da bi bilo na čim več področjih kombinacija akademskega znanja s tem praktičnim znanjem čim večja,” je poudaril.

V Gospodarski panogi se sicer ne izogibajo tega, da bi prevzeli svoj del odgovornosti za izobraževanje nove delovne sile, je dejal Gorenšček. Pri tem v gospodarstvu vlagajo v strokovne srednje in višje šole z razlogom, da so njihovi programi v koraku s časom, je še poudaril.

Delodajalci danes iščejo posameznike, ki razpolagajo s spretnostmi, kot so prilagajanje, reševanje kompleksnih problemov in kreativno razmišljanje. Ključne so tudi tehnološke prednosti in spretnosti, sposobnosti dela v virtualnem okolju in razumevanju digitalnih tehnologij, je pojasnil.