12. novembra 2025 je potekal 4. letni posvet o višjem strokovnem izobraževanju z naslovom »Razvoj talentov v višjem strokovnem izobraževanju«. Dogodek je osvetlil pomen prepoznavanja in razvoja talentov ter njihov vpliv na kakovost in prilagodljivost višješolskih programov.

V uvodnem nagovoru je izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič poudarila, da morata izobraževanje in gospodarstvo delovati z roko v roki. Kot je dejala, »v gospodarstvu ne iščemo več samo diplom, temveč talente« ter višje strokovne šole označila za »most med teorijo in prakso«. V višjem strokovnem izobraževanju, kjer so študijski programi tesno povezani z realnimi potrebami gospodarstva, ima praktično izobraževanje v podjetjih pomembno vlogo, kar 800 ur študijskega programa je namenjenih pridobivanju praktičnih izkušenj. Prav ta preplet omogoča razvoj talentov, ki prispevajo k dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. 

V Sloveniji višje strokovne šole delujejo že od leta 1996, študenti pa ob diplomiranju pridobijo VI/I stopnjo izobrazbe. Njihova največja prednost, ki jo posebej cenijo delodajalci, je prav tesno povezovanje teorije in prakse že med študijem. Po najnovejših podatkih, ki jih je predstavila mag. Branka Hrast Debeljak z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, smo letos dosegli pomemben mejnik, saj se je v višje strokovno šolstvo vpisala več kot četrtina vseh brucev. Prav tako je mag. Hrast Debeljak izpostavila prepoznavnost in razvoj višjega šolstva, ki je bil dosežen v zadnjih letih.  

Aleksandar Sladojević z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je izpostavil ključni pomen višjega strokovnega šolstva pri razvoju sodobnih znanj in veščin, ki jih zahtevata gospodarstvo in trajnostni družbeni razvoj. V predavanju je predstavil novosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v EU ter njihovo uresničevanje v Sloveniji. V predstavitvi se je osredotočil na Herninško deklaracijo in ključne ukrepe, ki so predvideni na nacionalni in evropski ravni. Deklaracija predstavlja posodobljeni zemljevid potovanja za evropsko poklicno izobraževanje, ki potrjuje, da pot še vedno vodi k cilju odličnosti in vključenosti. Vrisuje nove strategije, ključne za navigacijo skozi digitalno in zeleno tranzicijo.  

Osrednja tema letošnjega posveta je bila spodbujanje in razvijanje talentov. O pomenu prepoznavanja nadarjenosti je spregovorila red. prof. dr. Mojca Juriševič, predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Poudarila je pomembnost spoštovanja učnih potencialov posameznika in ustvarjanja spodbudnega okolja, ki omogoča razvoj teh potencialov. V svoji predstavitvi se je dotaknila vprašanja, kakšno podporo nadarjenim študentom nudi izobraževalni sistem. Za razliko od osnovnih in srednjih šol, kjer obstajajo določeni protokoli, je sistematično prepoznavanje in delo z nadarjenimi na višjih strokovnih šolah manj razvito, zato obstaja potreba po vzpostavitvi sistemskega pristopa. V VSI je poudarek na razvijanju talentov, ki so neposredno povezani s strokovnimi področji (npr. tehnični, umetniški, podjetniški, inovativni talenti). Potrebno bi bilo razviti metodologijo za identifikacijo študentov s potenciali na določenem strokovnem področju.  

Medtem ko je uvodni del posveta poudarjal strateška izhodišča in sistemske ukrepe na ravni EU in RS, je Petra Škarja s predstavitvijo Katapulta in Mesta akrobatov predstavila, kako se teorija prepoznavanja in spodbujanja talentov uresničuje v realnem, podjetniškem in lokalnem okolju. Izpostavila je, da je uspeh redko individualna zgodba. Bistvena je gradnja močne skupnosti, kjer se znanje, izkušnje in kontakti pretakajo in nadgrajujejo. Talentu je potrebno dati prostor, da se razvije, kar je možno le v okolju, kjer je dovoljeno eksperimentirati, delati napake in samostojno iskati rešitve. V zaključku predstavitve pa je poudarila, da je treba razvoj talentov in uspešnost graditi na petih vrednotah Slovenije, saj so te temelj, ki omogoča, da se podjetniški in izobraževalni potenciali uresničijo v korist celotne družbe. 

V okrogli mizi z naslovom »Kako prepoznavamo in razvijamo talente v višjem strokovnem izobraževanju?«, ki jo je vodila Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBE so sodelovali študenti, diplomanti, predavatelji in delodajalci, ki so delili svoje izkušnje in poglede na to, kako v praksi prepoznati, spodbujati in razvijati talente. Nika Ajdovec, diplomantka Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled, študentka Šolskega centra Škofja Loka, VSŠ je poudarila pomen obštudijskih aktivnostih pri razvoju talenta. Domen Filipič, študent Šolskega centra Škofja Loka, VSŠ je poudaril pomembnost podpore mentorja pri razvijanju potenciala študenta. Mag. Iris Fink Grubačević s Šolskega centra Novo mesto, VSŠ ter Matic Štrukelj, tehnični direktor ZUUM d.o.o. sta poudarila je poudarila pomen mentorstva, tako v šoli kot v podjetjih, sodelovanja šol z gospodarstvom ter projektnega dela. Alen Pavšar, filmski režiser ter diplomant Inštituta in akademije za multimedije, Višje šole za multimedije  je poudaril pomen ustvarjanja okolja, ki mladim omogoča razvoj njihovih sposobnosti, inovativnosti in poklicne identitete. Udeleženci so se strinjali, da je povezovanje vseh deležnikov ključno za razvoj talentov, ki bodo kos prihodnjim izzivom trga dela. Okrogla miza je izoblikovala štiri predloge ukrepov, s katerimi bi se v prihodnje sistematično naslavljalo spodbujanje talentov: sistematično prepoznavanje talentov (Talent-check), osebno mentorstvo študentom, projektno in delovno učenje ter razvoj in prikaz dokazil o talentih (Talent Portfolio).  

Drugi del posveta se je začel s predstavitvijo aktivnosti NAKVIS-a na področju mikrodokazil, ki jo je izvedel Klemen Šubic. Sistem se opira na strateške dokumente, kot so Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030, ki predvideva razvoj akreditacij mikrodokazil, in Načrt za okrevanje in odpornost, ki mikrodokazila vključuje za krepitev digitalnih in zelenih kompetenc, kar je usklajeno s Smernicami Sveta EU o evropskem pristopu k mikrodokazilom. Za zagotavljanje kakovosti mikrodokazil je potrebno slediti potrebam trga, omogočati fleksibilnost študijskih programov ter zagotavljati merljivost doseganja kompetenc. Izpostavil je, da bo NAKVIS presojal mikrodokazila na podlagi formaliziranih in objavljenih postopkov, ki jasno opredeljujejo pristojnosti sodelujočih. 

Mag. Gregor Mohorčič, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, je predstavil modernizacijo višješolskih študijskih programov, ki poteka v okviru projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja. Namen modernizacije je okrepiti kompetence za digitalni in zeleni prehod ter povečati prilagodljivost, odpornost in odzivnost poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela. Modernizacija sledi smernicam evropske strategije, ki poklicno izobraževanje usmerja k fleksibilnosti, odličnosti, vključenosti in prilagodljivosti. Glavni cilji se dosegajo s prenovo 16 višješolskih študijskih programov, ki je podprta s posodobljenimi izhodišči, sprejetimi aprila 2025. Začetek izvajanja prenovljenih višješolskih študijskih programov je predviden v študijskem letu 2027/2028. V zaključku je bilo poudarjeno, da je prenova poklicnega izobraževanja odgovornost vseh ter zahteva implementacijo in sodelovanje vseh deležnikov na vseh nivojih za izboljšanje kakovosti izobraževanja. 

Mag. Katja Dovžak (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje) je na posvetu predstavila vseživljenjsko karierno orientacijo (VKO) v višjem strokovnem izobraževanju (VSI), pri čemer je poudarila, da je VKO proces, ki študentom pomaga pri prepoznavanju njihovih interesov, sposobnosti in razvijanju načrtov za uresničevanje kariernih ciljev. V pripravi je javni razpis za projekt, katerega primarna ciljna skupina so študenti in zaposleni na višjih strokovnih šolah, ki potrebujejo usposabljanje ali prekvalifikacijo zaradi potreb trga dela. Eden od pričakovanih rezultatov projekta bo predlog za sistemsko ureditev VKO v VSI na podlagi celovite analize stanja VKO v VSŠ ter razvoj smernic za izvajanje VKO v VSŠ, vključno s smernicami za delo s študenti s posebnimi potrebami. JR predvideva tudi razvoj metodologije za financiranje VKO, program usposabljanja kadrov ter pilotno izvajanje VKO na VSŠ, vključno z razvojem gradiv in orodij v podporo VKO.  

Žan Dapčevič, podpredsednik Upravnega odbora Skupnosti VSŠ, je predstavil aktualne projekte s poudarkom na Evidenci 2.0 in načrtovani časovnici za prehod na novo aplikacijo. Evidenca 2.0 predstavlja sodobno spletno aplikacijo, ki ohranja dobro zasnovo in uporabniško izkušnjo prejšnjega sistema, hkrati pa vpeljuje številne izboljšave. Aplikacija je trenutno v fazi testiranja in preverjanja funkcionalnosti, povezljivosti z drugimi sistemi ter se pilotno testira na štirih višjih strokovnih šolah. Udeležencem je bila predstavljena časovnico prehoda na produkcijo ter stroški vzdrževanja, letnih posodobitev, podpore, gostovanja in certificiranega elektronskega arhiva. V zaključku je udeležence seznanil s ključnimi dogodki Skupnosti VSŠ v letu 2026. 

Dogodek je sklenila Barbara Podlogar, mag. psih., ki je spregovorila o motiviranju zaposlenih za delo s talenti, s poudarkom, da je kulturo prepoznavanja in spodbujanja talentov treba najprej zgraditi znotraj kolektiva, preden se prenese na študente. Poudarila je, da lahko zaposleni svoj potencial razvijajo le v okolju, kjer se počutijo varne, videne in spodbujene, da rastejo. Vsak zaposleni ima področje, kjer lahko preseže povprečje, ne le v znanju, ampak v načinu delovanja. Naloga vodje je, da opazuje, katera naloga posameznika “energijsko oživi”. Znaki potenciala posameznika so radovednost, želja po učenju, prevzemanje pobud in sposobnost sprejemanja povratnih informacij.   

Udeleženci 4. letnega posveta o višjem strokovnem izobraževanju so se na posvetu seznanili s sistemskimi reformami, vključno z evropsko Herninško deklaracijo, modernizacijo 16 višješolskih študijskih programov in prihajajočimi ukrepi, kot sta vseživljenjska karierna orientacija in vpeljava mikrodokazil. Ključno spoznanje je bilo o nujnosti sistematičnega pristopa k prepoznavanju nadarjenih med študenti.  

Sklepno sporočilo posveta je, da je talent nekaj, kar odkrivamo, skupaj z drugimi, v spodbudnem okolju in je način, kako živimo, delamo, učimo, vodimo in svetu dajemo nekaj svojega.