Vključujoče študijsko okolje je več kot le fizični prostor; je kultura in filozofija, ki prepoznava in ceni raznolikost vseh posameznikov. To ni delo posameznika, ampak za delo vseh vključenih deležnikov. Inkluzija v ospredje postavlja študenta, to pomeni, da je okolje zasnovano tako, da so vsi študenti, ne glede na njihovo ozadje, sposobnosti, etnično pripadnost, spol, spolno usmerjenost, socioekonomski status ali druge značilnosti, sprejeti, spoštovani, podprti in opolnomočeni za doseganje svojega polnega potenciala. Gre za aktivno odpravljanje ovir in ustvarjanje priložnosti, ki zagotavljajo, da se vsak študent počuti, da pripada, in ima enake možnosti za uspeh.

Skupnost VSŠ se je v projekt InclusiVET vključila, da bi skupaj s projektnimi partnerji okrepila zavedanje o pomenu inkluzije v študijskih okoljih, prispevala k razvoju strategij in orodij, ki jih lahko institucije PIU uporabijo za podporo vključevanju študentov in razvila nove izobraževalne module, ki bodo v podporo pedagoškemu osebju in vodstvu.

Na srečanju na Golteh, smo želeli udeležencem predstaviti zakaj je pomembno inkluzijo vključevati v strateške in razvojne načrte izobraževalnih institucij. Pri čemer smo izhajali, da so študentje bolj angažirani, motivirani in uspešni, kadar se počutijo vključene. Institucije, ki spodbujajo inkluzijo, opremijo študente z bistvenimi mehkimi veščinami, kot so medkulturna komunikacija, empatija, timsko delo in spoštovanje različnosti, ki so ključne za uspeh na sodobnem trgu dela. Z vključevanjem inkluzije v svoje načrte prispevajo k bolj pravični in enakopravni družbi ter pomagajo zmanjševati socialne neenakosti.

V okviru dogodka je potekala tudi delavnica Lee Colner, ki je s pomočjo samorefleksijskih vprašanj udeležence vodila skozi proces ustvarjanja bolj vključujočega študijskega okolja. Vodstvo ima pomembni vlogo pri določanju tona in smeri inkluzivne kulture. Brez njihove zavezanosti in aktivnega delovanja je gradnja resnično vključujočega okolja praktično nemogoča. Njihovo lastno vedenje, način komuniciranja in odzivanja na raznolikost močno vplivajo na celotno kulturo. Vodja, ki je empatičen, odprt in spoštljiv, bo spodbudil podobno vedenje pri drugih. Šole je predvsem izzvala, da same predstavijo svoje izzive pri inkluziji in kaj lahko same naredijo k večji inkluzivnosti njihovih institucij. Udeleženci so predstavili izzive s katerimi se soočajo še zlasti na sistemski ravni. Pogosto so njihova prizadevanja omejena zaradi finančnih sredstev ali zakonodaje.

Nadalje je Natalija Klepej Gržanič predstavila projekt InclusiVET, ki si je prizadeval za:

• Povečanje razumevanja obstoječih praks vključujočega sodelovanja učečih se v PIU institucijah.
• Prepoznavanje dobrih praks in inovativnih načinov za bolj vključujoče sodelovanje.
• Spodbujanje večjega sodelovanja netradicionalnih in premalo zastopanih skupin v formalnih in neformalnih sistemih sodelovanja.
• Razvoj strategij in orodij, ki jih PIU institucije lahko uporabijo za podporo razvoju kulture vključujočega sodelovanja.

Sodelovanje in uporaba njegovih rezultatov lahko prinaša šoli konkretne koristi, ki se odražajo v boljšem razumevanju in podpori študentom. S samoevalvacijskem poročilom šola pridobi poglobljen vpogled v izzive in ovire, s katerimi se soočajo premalo zastopani študenti ter jim omogoča, da šola vključi te rezultate v svoje strateške in akcijske  dokumente. “Pregled, ki ga vodijo učeči se” omogoča študentom, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju svojega študijskega okolja. To poveča njihovo angažiranost, motivacijo in občutek pripadnosti, kar se odraža v boljših akademskih rezultatih in večjem zadovoljstvu.  Na Skupnosti VSŠ smo pilotno izvedli pregled z Višjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Pri čemer je pomembno, da šola ni ostala zgolj na samem pregledu ampak je naredila korak naprej in izpeljala številne aktivnosti, ki prispevajo k bolj inkluzivnemu okolju. Med rezultati pa je še posebej izpostavila spletne module za podporno osebje študentov zagotavlja pomembno usposabljanje in opremi zaposlene z veščinami in znanjem za ustvarjanje vključujočega okolja, reševanje konfliktov in podporo duševnemu zdravju študentov.

Srečanje na Golteh je potrdilo, da vključujoče študijsko okolje ni zgolj ideal, temveč nujnost za sodobne izobraževalne institucije. Kot je bilo poudarjeno, gre za kulturo in filozofijo, ki priznava in ceni raznolikost vseh posameznikov, pri čemer je uspeh odvisen od sodelovanja vseh vključenih deležnikov, od vodstva do posameznika. Inkluzija v ospredje postavlja študenta in zagotavlja, da so vsi sprejeti, spoštovani, podprti in opolnomočeni za doseganje svojega polnega potenciala.

 

Fotografije: