OBJAVLJAMO ODGOVORE POLITIČNIH STRANK NA NAŠA VPRAŠANJA GLEDE PRIHODNOSTI VIŠJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Skupnost višjih strokovnih šol Slovenije je oblikovala nabor ključnih razvojnih vprašanj, ki se nanašajo na kakovost višješolskega študija, stabilno in predvidljivo financiranje, razvoj kadrov, krepitev praktičnega izobraževanja, sodelovanje z delodajalci, digitalno in trajnostno preobrazbo ter internacionalizacijo višjega strokovnega izobraževanja. Poseben poudarek je namenjen tudi umeščenosti višjih strokovnih šol v sistem terciarnega izobraževanja ter njihovi vlogi pri regionalnem razvoju in zagotavljanju kadrov za potrebe gospodarstva in javnih storitev.
Poziv z vprašanji smo 26. februarja 2026 posredovali političnim strankam ter jih povabili k oddaji pisnih odgovorov do 4.marca 2026 do 12. ure.
Z namenom zagotavljanja transparentnosti, ki je temelj demokratične in strokovne razprave, objavljamo prejete odgovore političnih strank. S tem študentom, zaposlenim, strokovni javnosti, delodajalcem ter širši družbi omogočamo jasen vpogled v stališča in zaveze političnih akterjev glede prihodnjega razvoja višjega strokovnega izobraževanja. Objavljeni odgovori pomembno prispevajo k razumevanju načrtovanih politik na področju terciarnega izobraževanja ter k informirani razpravi o izzivih in priložnostih, ki bodo v prihodnjih letih oblikovali razvoj višjih strokovnih šol v Sloveniji.
Vprašanja smo poslali naslednjim političnim strankam (navedene v abecednem vrstnem redu):
- Demokrati. Anžeta Logarja
- FOKUS Marka Lotriča
- Gibanje Svoboda
- Levica
- Mi, socialisti!
- Nova Slovenija
- Piratska stranka Slovenije
- Prerod
- Resni.ca
- Slovenska demokratska stranka
- Slovenska ljudska stranka
- Slovenska nacionalna stranka
- Socialni demokrati
- Vesna
Na naša vprašanja smo prejeli odgovore od naslednjih političnih strank oz. kandidatne liste (po vrstnem redu prejema odgovorov):
- Resni.ca
- Mi, socialisti!
- Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in FOKUS Marka Lotriča
- Slovenska nacionalna stranka
- Levica in Vesna
- Prerod
- Slovenska demokratska stranka
- Socialni demokrati
- Gibanje Svoboda
A. STRATEŠKI RAZVOJ VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
Resni.ca: Slovenija višjemu strokovnemu izobraževanju ne namenja sorazmerne strateške teže glede na njegov pomen za gospodarstvo in javne sisteme. Resni.ca zagovarja, da celotno financiranje vzgoje in izobraževanja preseže 6 % BDP, znotraj terciarnega sistema pa se sredstva razporejajo glede na dejanske potrebe države in trga dela. Višje strokovne šole morajo imeti zagotovljen stabilen, večletni finančni okvir, vezan na kadrovske primanjkljaje, regionalne potrebe in zaposljivost diplomantov. Denar mora slediti razvojnim prioritetam, ne administrativni inerciji.
Mi, socialisti!: Slovenija za dejavnost višjega strokovnega izobraževanja letno nameni okoli 25 milijonov evrov. Za celotno naše izobraževanje velja, da je podfinancirano, daj država žal na temeljnih družbenih sistemih varčuje.
NSi, SLS, FOKUS: Višjemu strokovnemu izobraževanju bi moral biti namenjen večji delež, znotraj financiranja terciarnega izobraževanja vsaj 10 %.
Slovenska nacionalna stranka: Ne. Višješolsko izobraževanje mora dobiti stabilnejši, sistemski delež znotraj terciarnega financiranja, primerljiv z njegovo vlogo pri kadrih.
Levica in Vesna: Menimo, da Slovenija ne namenja dovolj javnih sredstev za razvoj višjega strokovnega izobraževanja. Čeprav so javni izdatki za formalno izobraževanje v zadnjih letih rasli, ta rast ni bila uravnotežena. Večina povečanja je bila usmerjena v visokošolski sektor, medtem ko višje strokovne šole ostajajo na obrobju proračunskih prioritet. Strategija 2020–2030 področje izrecno označuje kot sistemsko podfinancirano, podatki OECD pa kažejo, da je raven financiranja približno 60 % pod povprečjem primerljivih držav. Posledično praktično usmerjen in visoko zaposljiv del terciarnega sistema deluje brez zadostne razvojne in dolgoročne stabilnosti. V Levici in Vesni zagovarjamo stabilno, večletno in razvojno financiranje terciarnega izobraževanja. To za višje strokovno šolstvo pomeni povečanje proračunskega deleža ter vzpostavitev predvidljivega modela financiranja, ki omogoča kakovostne programe, načrtovanje kadrov in posodobitev infrastrukture. V tem kontekstu predlagamo postopno povečanje deleža javnih sredstev za višje strokovno izobraževanje z zdajšnjega na približno 5–7 % v srednjeročnem obdobju. Dolgoročno pa je cilj 10 %, s čimer bi ta segment postal bolj enakovreden in razvojno podprt steber terciarnega sistema.
Prerod: Slovenija za razvoj višjega strokovnega izobraževanja trenutno ne namenja dovolj javnih sredstev glede na njegovo vlogo v terciarnem izobraževanju in pri zagotavljanju kadrov za gospodarstvo ter javne sisteme. Višje strokovne šole so pomemben del terciarnega izobraževanja, vendar so pogosto obravnavane kot podaljšek srednješolskega sistema, kar omejuje njihov razvojni potencial.Del javnih sredstev mora biti sistemsko namenjen tudi razvoju kratkega cikla terciarnega izobraževanja, predvsem za razvoj novih programov, posodobitev infrastrukture in podporo praktičnemu izobraževanju. Pomembno je tudi zagotoviti razvojna sredstva za večjo prepoznavnost višjega strokovnega izobraževanja v družbi, saj ima ta del terciarnega izobraževanja ključno vlogo pri razvoju strokovnih kadrov za gospodarstvo in javne sisteme.
Slovenska demokratska stranka: V Slovenski demokratski stranki menimo, da mora denar slediti študentu, torej bo višje šolstvo financirano tako, kakršen bo interes zanj. Glede na to, da je to priznani steber terciarne neuniverzitetne dejavnosti, ki poraja zanimive in na trgu iskane poklice, verjamemo, da bo pritok denarja zagotovljen. Delež na študenta pa bo toliko višji, kolikor višji bo bruto družbeni proizvod Slovenije. Z ustrezno in dokazano uspešno dosedanjo davčno in gospodarsko politiko SDS se bo trenutno padanje BDP ustavilo, trend pa obrnil navzgor, zato pričakujemo, da bo vsota za delež sorazmerno rastla.
Socialni demokrati: Po našem mnenju ne. Slovenija nasploh še ne vlaga dovolj v izobraževanje in znanje, zato je višje strokovno izobraževanje pogosto potisnjeno med srednje šolstvo in visoko šolstvo, namesto da bi bilo obravnavano kot samostojen, razvojno pomemben del terciarnega prostora. Naša zaveza je povečanje javnih sredstev za izobraževanje na 6 % BDP ter rast javnih sredstev za visoko šolstvo nad 1,5 % BDP do leta 2029; znotraj tega mora imeti višje strokovno izobraževanje svojo jasno, stabilno in razvojno financirano ovojnico. Ne zagovarjamo arbitrarne formule, da bi se enkrat za vselej določil tog odstotek za višje strokovne šole znotraj celotnega terciarnega financiranja, ker mora financiranje slediti tudi vpisu, regionalnim potrebam, kadrovskim primanjkljajem in strateškim prioritetam države. Zagovarjamo pa, da se ta del sistema prvič sistemsko loči, jasno opredeli in večletno financira tako, da ne živi od ostankov visokošolskega financiranja. Pri financiranju morajo biti posebej ovrednoteni praktični pouk, laboratoriji, simulacijska okolja, mentorstvo v delovnem okolju in razvoj novih programov v deficitarnih poklicih.
Gibanje Svoboda: Republika Slovenija preko pristojnega Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) v celoti financira vse javne višje šole.
Resni.ca: Višje strokovne šole morajo biti jasno opredeljene kot enakovreden steber terciarnega izobraževanja, z izrazito aplikativno in praktično usmeritvijo. Njihova vloga ni “nižja”, temveč drugačna in strateško pomembna. Slovenija potrebuje močan strokovni kader, ki je hitro zaposljiv in usposobljen za konkretne naloge. VSŠ morajo biti vključene v nacionalno strategijo kadrovskega razvoja ter v delo Nacionalnega strokovnega sveta, kjer stroka soodloča o usmeritvah in razvoju sistema.
Mi, socialisti!: Višje strokovne šole imajo v slovenskem izobraževalnem sistemu jasno in pomembno vlogo – gre za izobraževanje, ki po kompleksnosti presega srednje strokovno izobraževanje, katerega diplomanti imajo specifi čna strokovna znanja s področja točno določenih poklicev, samo izobraževanje pa nima enake stopnje akademske in raziskovalne dejavnosti, kot ga imajo visokošolske ustanove. S tega vidika se nam zdi trenutna sistemska umeščenost primerna, spremembe pa nepotrebne.
NSi, SLS, FOKUS: Podpiramo opredelitev višjih strokovnih šol kot samostojnega strokovnega stebra znotraj terciarnega izobraževanja, z enakovrednim statusom visokošolski dejavnosti.
Slovenska nacionalna stranka: Podpiramo jasno opredelitev višjih strokovnih šol kot enakovrednega stebra terciarnega izobraževanja.
Levica in Vesna: Da. Podpiramo jasno opredelitev višjih strokovnih šol kot enakovrednega stebra terciarnega izobraževanja, z lastnim razvojnim financiranjem in ustrezno urejenimi sistemskimi pogoji. Višješolsko strokovno izobraževanje pomembno prispeva k izdelavi kompetentnega, praktično usmerjenega kadra, ki odgovarja na potrebe trga dela in gospodarstva. V sodobnem okolju, kjer se gospodarstvo intenzivno bori za kvalificirane strokovnjake, ima višješolsko izobraževanje ključno vlogo kot vez med izobraževanjem in delovnimi procesi, zato je z našega vidika pomembno, da se enakovrednost v praksi odraža tudi v financiranju, strateškem spoštovanju in prepoznavnosti. Trenutno financiranje in pozornost politike še vedno bolj gravitira k univerzam in visokim šolam, ki so z lastnim ministrstvom v zadnjih letih pridobile večjo institucionalno moč. Višje strokovne šole pa so v praksi enako pomembne za konkurenčnost države, saj zagotavljajo praktične kompetence, ki bistveno skrajšajo in olajšajo vstop na trg dela ter podpirajo inovacije in trajnostni razvoj.
Prerod: Višje strokovne šole predstavljajo pomemben del terciarnega izobraževanja, vendar njihova sistemska umeščenost ni dovolj jasno opredeljena. Kljub prostorski umestitivi višjih strokovnih šol v šolske centre in s tem neposredno povezanost s sekundarnim izobraževanjem je potrebno razmišljati o višjih šolah kot o delu terciranega izobraževanja. Takšna opredelitev bi omogočila stabilnejše financiranje, večjo razvojno avtonomijo in boljšo povezavo z nacionalnimi razvojnimi politikami.Jasnejša sistemska umeščenost bi omogočila tudi boljše vključevanje višjih strokovnih šol v oblikovanje nacionalnih razvojnih politik na področju izobraževanja,trga dela in regionalnega razvoja.
Slovenska demokratska stranka: Višje strokovne šole so trdno zasidrane v slovenskem izobraževalnem sistemu, zato podpiramo njihovo delovanje. Kot urejevalci sistema bomo podpirali njihovo pomembnost na trgu dela, kakor tudi institucionalno umeščenost znotraj pristojnega ministrstva.
Socialni demokrati: Sedanja umeščenost ni dovolj jasna in zato tudi ne dovolj močna. Višje strokovne šole imajo pomembno vlogo, a so v praksi pogosto obravnavane kot obrobni podsistem, čeprav opravljajo ključno razvojno nalogo: hitro in kakovostno pripravo strokovno usposobljenega kadra za gospodarstvo in javne storitve. Zato podpiramo njihovo jasno opredelitev kot enakovrednega stebra terciarnega izobraževanja. Enakovrednost za nas ne pomeni, da morajo biti višje strokovne šole kopija univerz. Njihova posebna vrednost je v aplikativnosti, močni praktični komponenti, regionalni vpetosti, hitrejši odzivnosti na potrebe okolja in večji dostopnosti za mlade in odrasle. Zato zagovarjamo model, v katerem se spoštuje njihova posebna identiteta, hkrati pa jim država zagotovi primerljivo sistemsko težo, jasen status, razvojna sredstva in večjo institucionalno vidnost.
Gibanje Svoboda: Gibanje Svoboda se zaveda pomena višješolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in pozdravlja dejstvo, da je letos v omenjeno obliko izobraževanja vpisanih že več kot 25 % vseh študentov, kar kaže, da je višješolsko izobraževanje zasnovano na dobrih temeljih, da je med mladimi priljubljeno in da je pomemben del izobraževalne mreže.
Resni.ca: Resni.ca podpira širitev programov VSŠ na področja dolgotrajne oskrbe, zdravstva, sociale in šolstva, kjer že zaznavamo kritične kadrovske primanjkljaje. Odpiranje programov mora temeljiti na realnih analizah potreb in sodelovanju z delodajalci. Cilj je hiter, kakovosten in odgovoren odziv na potrebe države. Takšen pristop zmanjšuje odvisnost od uvoza kadra in krepi suverenost Slovenije na ključnih področjih.
Mi, socialisti!: Kadrovski primanjkljaji na teh področjih niso posledica tega, da se zanje ni mest v obstoječih izobraževalnih institucijah, ampak posledica slabih plač in delovnih pogojev v njih. Širitev programskih področij tega ne bo spremenila. Če bodo potrebe prebivalstva zahtevale večjo zmogljivost tudi izobraževalnih institucij, jih bo seveda potrebno okrepiti.
NSi, SLS, FOKUS: Da.
Slovenska nacionalna stranka: Da, posebej za dolgotrajno oskrbo, socialo, zdravstvo, šolstvo, kjer so kadrovske vrzeli največje.
Levica in Vesna: Da, podpiramo širitev programskih področij višjih strokovnih šol na področja dolgotrajne oskrbe, socialnega varstva, zdravstva in izbranih segmentov vzgoje in izobraževanja. Slovenija se sooča z izrazitim staranjem prebivalstva, uveljavljanjem sistema dolgotrajne oskrbe in kroničnim pomanjkanjem kadra v domovih za starejše, socialnovarstvenih zavodih ter zdravstvenih ustanovah. Ti sistemi potrebujejo predvsem praktično usposobljene strokovnjake srednje in višje ravni, ki so hitro zaposljivi in pripravljeni na neposredno delo z uporabniki. Višje strokovne šole so za to posebej primerne, saj temeljijo na močni praktični komponenti in tesnem sodelovanju z delodajalci. Omogočajo hitro prilagajanje programov dejanskim potrebam okolja ter oblikovanje kompetenčnih profilov, ki dopolnjujejo (in ne podvajajo) visokošolskih programov. Menimo, da mora takšna širitev potekati usklajeno z univerzami in pristojnimi ministrstvi, z jasno razmejitvijo kompetenc, vendar je razvoj novih programov na teh področjih nujen korak, če želimo zagotoviti kadrovsko stabilnost javnih sistemov in dolgoročno družbeno vzdržnost.
Prerod: Demografske spremembe in staranje prebivalstva zahtevajo sistemski odziv, zlasti na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstva in socialnega varstva. Višje strokovne šole imajo zaradi aplikativne narave programov in tesne povezanosti z delodajalci dobre pogoje za razvoj teh programov. Ključno pa je, da se programi oblikujejo v sodelovanju s stroko in delodajalci ter daodgovarjajo na realne potrebe sistema.
Slovenska demokratska stranka: Nedvomno so segmenti dolgotrajne oskrbe in zdravstva področja, ki potrebujejo okrepitve, za kar bi bila širitev programov na ravni višje šole dobrodošla za tiste storitve, ki jih z višješolskim programom diplomanti lahko kompetentno izvajajo.
Socialni demokrati: Podpiramo. Če država zaznava dolgoročne kadrovske vrzeli v dolgotrajni oskrbi, sociali, zdravstvu in delu podpornih strok v vzgoji in izobraževanju, potem mora izobraževalni sistem na to odgovoriti hitreje in bolj uporabno. Naš programski okvir zagovarja uvajanje novih izobraževalnih programov za odrasle in o preoblikovanju višješolskega izobraževanja v tesni povezavi z lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom. Pri tem pa ne zagovarjamo stihijskega širjenja programov. Novi programi morajo nastajati na podlagi analiz potreb, standardov kakovosti, kadrovskih projekcij in jasne opredelitve kompetenc. Na področjih, kot so dolgotrajna oskrba, gerontologija, socialna oskrba, rehabilitacijska podpora, zdravstvena administracija, asistenčni in podporni poklici v šolstvu, potrebujemo bolj raznolik nabor izobraževalnih poti, pri čemer imajo višje strokovne šole pomembno razvojno vlogo.
Gibanje Svoboda: Tudi v tem mandatu smo se trudili vsako leto v razvid vpisovati nove programe, ki nastajajo na pobudo šol, strokovnih in socialnih partnerjev ter v skladu s potrebami trga dela.
Resni.ca: Podpiramo uvedbo stabilnega, večletnega financiranja Skupnosti višjih strokovnih šol po jasnih, transparentnih kriterijih. Hkrati zagovarjamo racionalizacijo administrativnih postopkov in odpravo podvajanj v podpornih strukturah. Sistem mora biti učinkovit, ne birokratsko obremenjen. Krepitev Skupnosti VSŠ pomeni krepitev stroke – ne ustvarjanje nove birokracije. Naloge sindikata in strokovnih organov ostajajo jasno ločene: sindikat skrbi za delovne pogoje, stroka pa za razvoj in kakovost sistema.
Mi, socialisti!: Ne. Skupnost višjih strokovnih šol je mešanica zasebnih ter javnih strokovnih šol, zato ni nobene potrebe po ločenem državnem financiranju. Če bi tak organ obstajal le za javne strokovne šole, bi bil naš odgovor najverjetneje drugačen.
NSi, SLS, FOKUS: Da.
Slovenska nacionalna stranka: Da, podpiramo večletno stabilno financiranje Skupnosti VSŠ po vzoru rektoratov.
Levica in Vesna: Da, podpiramo uvedbo dodatnih finančnih in administrativnih mehanizmov za večletno stabilno financiranje delovanja Skupnosti višjih strokovnih šol, saj je to nujen korak za dolgoročen in strateško usmerjen razvoj višjega strokovnega izobraževanja. Skupnost danes opravlja pomembno povezovalno in razvojno vlogo, vendar brez stabilnega financiranja težko načrtuje večletne projekte, sistemske izboljšave in okrepljeno sodelovanje z gospodarstvom ter državo. V Levici in Vesni tako podpiramo okrepitev sistemskega položaja in stabilno večletno financiranje Skupnosti višjih strokovnih šol. Pri tem pa menimo, da model “rektorata” v kontekstu višjih strokovnih šol ni povsem ustrezen, saj bi to pomenilo centralizacijo, ki ni skladna z logiko mreže samostojnih višjih strokovnih šol. Z našega vidika je sicer bolj smiseln konzorcijski model, podoben tistim, ki jih poznajo politehniške mreže v nekaterih evropskih državah. To pomeni močno, stabilno financirano koordinacijsko telo z jasnim javnim mandatom, ki zastopa skupne interese višjih strokovnih šol, vodi razvojne projekte, skrbi za kakovost in internacionalizacijo ter z ministrstvom sodeluje kot enakovreden sistemski partner. S takšno ureditvijo bi ohranili avtonomijo posameznih šol, hkrati pa okrepili njihovo skupno strateško moč in razvojno usmerjenost v okviru terciarnega izobraževanja.
Prerod: Da. Stabilno in večletno financiranje Skupnosti VSŠ je smiselno, saj ta opravlja pomembno koordinacijsko in razvojno vlogo. Takšna ureditev omogoča dolgoročno načrtovanje, učinkovitejše zastopanje interesov ter bolj sistematično vključevanje v nacionalne in evropske projekte. To razumemo kot del odgovornega in predvidljivega upravljanja države.
Slovenska demokratska stranka: Razumejo, da je Skupnost višjih strokovnih šol organizacijsko podobna rektoratu, zato podpirajo njeno delovanje.
Socialni demokrati: Da. Če od višjih strokovnih šol pričakujemo razvojno, koordinacijsko in reprezentativno vlogo, potem mora imeti tudi njihova skupnost stabilno institucionalno oporo. Ne moremo zagovarjati razvojnega preskoka tega dela sistema, hkrati pa njegovega povezovalnega organa puščati v projektnem ali prekarno administriranem položaju. Zato bi podprli večletno financiranje osnovnega delovanja Skupnosti VSŠ, financiranje razvojnih nalog, analitične podpore, internacionalizacije, kakovosti, usklajevanja z delodajalci ter zastopanja interesov sistema v dialogu z državo. Takšna ureditev je smiselna, ker krepi predvidljivost, kakovost upravljanja in enakopravnost z drugimi deli terciarnega prostora.
Gibanje Svoboda: Skupnost višjih strokovnih šol je pomemben sogovornik pri razvoju in delovanju višjih šol, zato je pomembno, da se njeno financiranje ureja sistemsko. Dodajamo, da je omenjena organizacija finančno podprta s strani pristojnega ministrstva na podlagi sporazuma, kot je to opredeljeno v noveli Zakona o višjem strokovnem izobraževanju.
B. FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE SISTEMA
Resni.ca: Da. Resni.ca podpira stabilno, večletno programsko financiranje višjih strokovnih šol. Predvidljivost je pogoj za razvoj kadrov, infrastrukture in kakovosti. Izobraževanje mora preseči 6 % BDP, znotraj tega pa se financiranje VSŠ določa sistemsko in razvojno, ne projektno in kratkoročno. Sredstva morajo biti vezana na jasne cilje, rezultate in potrebe države, ob hkratni racionalizaciji administracije.
Mi, socialisti!: Po razpoložljivih podatkih je fi nanciranje višjih strokovnih šol stabilno in dovolj obsežno, da pokrije potrebe prebivalk in prebivalcev Slovenije po tej vrsti izobraževanja v tem trenutku. Primerjava z visokim šolstvom ni na mestu, saj gre za dva ločena sistema, z dvema različnima ciljema izobraževanja.
NSi, SLS, FOKUS: Da, ob upoštevanju napovedi za trg dela v prihodnosti.
Slovenska nacionalna stranka: Da, večletno programsko financiranje, vezano na kakovost, potrebe trga dela in regionalni razvoj.
Levica in Vesna: V Levici in Vesni dosledno podpiramo stabilno financiranje javnih sistemov, tudi izobraževanja. Zavedamo se, da le večletno, predvidljivo financiranje omogoča razvojno načrtovanje, kakovostno delo in stabilno delovanje institucij. Zato podpiramo povečanje proračunskih sredstev za višje strokovno izobraževanje ter uvedbo trajnejših finančnih mehanizmov.
Prerod: Da. Stabilno večletno financiranje je nujen pogoj za razvoj kakovostnih programov, kadrov in infrastrukture. Takšen model omogoča dolgoročno načrtovanje in racionalno rabo javnih sredstev ter zmanjšuje administrativno negotovost, ki danes omejuje razvoj sistema.
Slovenska demokratska stranka: V Slovenski demokratski stranki menimo, da mora denar slediti študentu, torej bo višje šolstvo financirano tako, kakršen bo interes zanj. Glede na to, da je to priznani steber terciarne neuniverzitetne dejavnosti, ki poraja zanimive in na trgu iskane poklice, verjamemo, da bo pritok denarja zagotovljen. Delež na študenta pa bo toliko višji, kolikor višji bo bruto družbeni proizvod Slovenije. Z ustrezno in dokazano uspešno dosedanjo davčno in gospodarsko politiko SDS se bo trenutno padanje BDP ustavilo, trend pa obrnil navzgor, zato pričakujemo, da bo vsota za delež sorazmerno rastla.
Socialni demokrati: Da. Stabilno, večletno programsko financiranje je osnovni pogoj za kakovost. Brez njega ni mogoče načrtovati kadrov, posodabljati opreme, razvijati programov ali sklepati dolgoročnih partnerstev z delodajalci. Če smo pri univerzah pripravljeni govoriti o stabilnem financiranju kakovosti in razvoja, mora enako načelo veljati tudi za višje strokovne šole, seveda ob upoštevanju njihove posebne vloge. Tak model bi moral kombinirati osnovni razvojni steber, financiranje po obsegu in strukturi vpisa, dodatek za deficitarna področja, sredstva za praktično izobraževanje ter razvojni del za digitalizacijo, internacionalizacijo in povezovanje z okoljem. S tem bi višje strokovne šole dobile možnost, da iz operativnega preživetja preidejo v strateški razvoj.
Gibanje Svoboda: /
Resni.ca: Praktična oprema je jedro kakovosti VSŠ. Sredstva zagotovimo znotraj razvojnega proračunskega okvira za izobraževanje ter z odpravo podvajanj v podpornih strukturah. Denar se preusmeri iz administrativnih stroškov v laboratorije, simulacijske centre in sodobno digitalno opremo. Spodbujamo tudi partnerstva z gospodarstvom, kjer del opreme in mentorstva nastaja v sodelovanju s podjetji.
Mi, socialisti!: Za izboljšave in posodabljanje praktičnih učnih okoljih v javnih višjih strokovnih šolah bi v proračunu zagotovili sredstva, ki jih potrebujejo za kvalitetno izobraževanje svojih študentk in študentov.
NSi, SLS, FOKUS: Z razvojnimi skladi EU, spodbujanjem partnerstev s podjetji prek davčnih olajšav in v okviru večletnega programskega financiranja višjih strokovnih šol, kamor bi vključili tudi sredstva za opremo.
Slovenska nacionalna stranka: Namenska sredstva za opremo in laboratorije, razpisi z manj birokracije, partnerstva z gospodarstvom.
Levica in Vesna: Glejte prejšnji odgovor. Stabilno financiranje mora biti zasnovano tako, da zagotavlja kakovostno izobraževanje, kar vključuje tudi redne investicije v razvoj in posodabljanje opreme. Pomembno je spodbujati učinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev ter večje vključevanje v državne in mednarodne projekte, saj to neposredno izboljšuje finančno stabilnost šol in omogoča dodatne razvojne naložbe. Dodatno priložnost predstavljajo tudi skupni projekti s podjetji in javnimi institucijami, vključno s sofinanciranjem praktičnega izobraževanja.
Prerod: Potrebni so ciljno usmerjeni razvojni razpisi za posodobitev laboratorijev, simulacijskih centrov in digitalne opreme. Spodbujati je treba tudi partnerstva z gospodarstvom in javnimi institucijami. Model soinvestiranja, kjer podjetja sodelujejo pri oblikovanju učnih okolij, pomeni neposredno vlaganje v lasten kadrovski bazen in večjo povezanost izobraževanja z realnim sektorjem.
Slovenska demokratska stranka: Praktično izobraževanje na višješolskem področju mora postati del prenovljenega vajeniškega modela, v vsakem primeru pa morajo biti mentorji nagrajeni. To bomo uredili.
Socialni demokrati: Sredstva bi zagotovili iz kombinacije državnega proračuna, evropskih sredstev, razvojnih razpisov in ciljnih sektorskih investicij. Naš širši razvojni okvir temelji prav na kombiniranju domačih in evropskih virov ter na učinkovitejši uporabi razvojnega denarja. Pri višjih strokovnih šolah to pomeni poseben investicijski tok za laboratorije, simulacijske centre, digitalno opremo in sodobna učna okolja. Poleg tega bi uvedli razvojne partnerske razpise, kjer bi se šole povezovale s podjetji, bolnišnicami, domovi za starejše, socialnimi zavodi, občinami in inkubatorji. Država mora pri tem financirati javni interes in infrastrukturo, partnerji iz okolja pa lahko prispevajo opremo, mentorstvo, dostop do delovnih okolij in souporabo tehnoloških zmogljivosti. Tako dobimo boljši prenos znanja in manjši razkorak med šolo in delom.
Gibanje Svoboda: /
Resni.ca: Da, vendar ciljno in odgovorno. Razvojni sklad mora biti usmerjen v digitalizacijo, trajnostno infrastrukturo in kakovostno internacionalizacijo, z merljivimi učinki. Sklad ne sme ustvarjati nove birokracije, temveč podpirati konkretne projekte z jasnimi rezultati. Razvoj mora biti racionalen, ne razpršen.
Mi, socialisti!: Modernizacijo višjih strokovnih šol morajo fi nancirati njihovi ustanovitelji – za državne je to naloga države, za občinske pa občin. Poseben sklad ni potreben.
NSi, SLS, FOKUS: Da, tudi to je ena izmed možnih rešitev.
Slovenska nacionalna stranka: Da, razvojni sklad za digitalizacijo, trajnostne naložbe in internacionalizacijo.
Levica in Vesna: Kot smo že poudarili, podpiramo ustrezno povečanje in stabilizacijo financiranja višjih strokovnih šol. Takšno financiranje mora vključevati tudi razvojne vsebine in cilje, ki so ključni za kakovosten in dolgoročen razvoj terciarnega izobraževanja. Organizacijsko je to mogoče urediti tudi v obliki posebnega razvojnega sklada, po vzoru instrumentov, ki že obstajajo na področju visokošolske dejavnosti, ob jasnih merilih, transparentnosti in javnem nadzoru nad porabo sredstev.
Prerod: Da. Poseben razvojni sklad bi omogočil sistemsko podporo digitalizaciji, trajnostni infrastrukturi, internacionalizaciji in inovativnim pedagoškim pristopom. Sklad mora biti umeščen v širšo nacionalno inovacijsko politiko ter omogočati vključevanje višjih strokovnih šol v razvojne projekte z visoko dodano vrednostjo.
Slovenska demokratska stranka: Vsekakor bomo predstavnike višjih šol vključili že v začetna pogajanja za pridobitev EU sredstev v naslednji perspektivi za projekte, ki jih navajate- internacionalizacijo, digitalizacijo, karierne centre.
Socialni demokrati: Da, to podpiramo. Tak sklad je smiseln in potreben. Višje strokovne šole imajo specifične razvojne potrebe, ki v splošnih razpisih pogosto niso zajete (praktična oprema, specializirani prostori, digitalna učna okolja, zelena prenova stavb, mednarodni projekti in podpora mobilnosti). Poudarek namenjamo digitalnemu in zelenemu prehodu izobraževanja ter uvajanju sodobnih metod, zato je poseben razvojni sklad smiseln korak. Sklad bi moral biti namenjen trem vrstam projektov: prvič, infrastrukturni posodobitvi; drugič, razvojno-pedagoškim inovacijam; tretjič, internacionalizaciji in povezovanju z evropskim prostorom. Ključno pa je, da ne gre za enkratni razpis, ampak za stalni instrument razvojne politike.
Gibanje Svoboda: /
Resni.ca: Področje višjega strokovnega izobraževanja mora imeti jasno in stabilno mesto znotraj pristojnega ministrstva. Ne bomo ustanavljali novih ministrstev, temveč zagotavljali jasno odgovornost in koordinacijo. Sistem ne sme marginalizirati segmenta, ki je ključen za kadrovsko suverenost države.
Mi, socialisti!: Višje strokovno izobraževanje je umeščeno v resor ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Ne zdi se nam potrebno ustanavljati ločenega ministrstva le za en del izobraževanja, v resor ministrstva za visoko šolstvo pa prav tako ne spada.
NSi, SLS, FOKUS: Da.
Slovenska nacionalna stranka: Da, jasno mesto v ministrstvu, z odgovorno enoto in merljivimi cilji.
Levica in Vesna: Da. Strinjamo se z ocenami, da ima višje strokovno izobraževanje še vedno premajhno vidnost ter da je med mladimi premalo prepoznano in razumljeno. Zato je nujno preprečiti njegovo sistemsko marginalizacijo ter zagotoviti jasno institucionalno umeščenost, stabilno financiranje in večjo javno prepoznavnost tega dela terciarnega izobraževanja. Če je visoko šolstvo z vzpostavitvijo samostojnega ministrskega resorja pridobilo institucionalno težo, mora tudi višje strokovno izobraževanje dobiti primerljivo sistemsko pozornost, da bo lahko delovalo kot enakovreden in komplementaren steber terciarnega prostora.
Prerod: Da. Jasna institucionalna umeščenost je ključna za razvoj področja. Potrebna je stabilna organizacijska struktura znotraj pristojnega ministrstva, ki bo zagotavljala razvojno podporo, koordinacijo in povezavo z drugimi politikami (trg dela, regionalni razvoj, gospodarstvo).
Slovenska demokratska stranka: Višje strokovne šole so trdno zasidrane v slovenskem izobraževalnem sistemu, zato podpiramo njihovo delovanje. Kot urejevalci sistema bomo podpirali njihovo pomembnost na trgu dela, kakor tudi institucionalno umeščenost znotraj pristojnega ministrstva.
Socialni demokrati: Da. Jasna institucionalna umeščenost je nujna, ker je prav razpršenost odgovornosti eden od razlogov, da je področje podcenjeno. Višje strokovno izobraževanje mora imeti na ministrstvu jasno nosilstvo, jasno pristojnost za razvoj sistema, analitiko, financiranje, kakovost, povezovanje s trgom dela in mednarodne zadeve.
Gibanje Svoboda: Višje šolstvo smo v aktualnem mandatu vlade sistemsko dopolnili s krovno in področno zakonodajo. Gibanje Svoboda pri tem pripominja, da ne pristaja na nobeno obliko marginalizacije posameznih segmentov sistema vzgoje in izobraževanja.
Resni.ca: Da, vendar usmerjeno. Podpiramo dokvalifikacije, prekvalifikacije in mikrodokazila, zlasti na deficitarnih področjih. Vavčerji za odrasle ali davčne olajšave so smiselni, če so vezani na realne potrebe trga dela in preverjene programe. Sistem mora spodbujati kompetence, ki povečujejo zaposljivost in razvoj, ne pa ustvarjati formalnih potrdil brez dejanske vrednosti.
Mi, socialisti!: Vavčerskega sistema ne podpiramo. Odrasli, ki so do tega upravičeni, se lahko brezplačno vpišejo na programe javnih višjih strokovnih šol ali šol s koncesijo. Davčnih olajšav prav tako ne podpiramo.
NSi, SLS, FOKUS: Da, glede na staranje prebivalstva in pričakovanja na trgu dela bodo potrebe po prekvalifikacijah in dokvalifikacijah v prihodnosti vedno večje.
Slovenska nacionalna stranka: Da, vavčerji za odrasle in davčna olajšava za dokvalifikacije, prekvalifikacije in mikrodokazila.
Levica in Vesna: Da, vsekakor podpiramo vse oblike izobraževanja in vseživljenjskega učenja. Podpiramo razvoj študijskih programov za izpopolnjevanje kot oblik nadaljnjega poklicnega izobraževanja, ki odgovarjajo na potrebe trga dela in širše družbe. Strategija višjega strokovnega izobraževanja poudarja pomen fleksibilnih učnih poti ter priznavanja predhodno pridobljenih kompetenc, kar prav tako podpiramo. Višje strokovno izobraževanje je že po svoji zasnovi fleksibilno, praktično usmerjeno in tesno povezano z gospodarstvom, zato se lahko hitro odziva na nove potrebe trga dela. Prav zato je zelo dobro okolje za razvoj mikrodokazil in krajših, ciljno usmerjenih usposabljanj, ki omogočajo hitro nadgradnjo konkretnih kompetenc. Študijski programi za izpopolnjevanje, modularni pristopi ter priznavanje predhodno pridobljenih znanj so že del koncepta višjega strokovnega izobraževanja in jih je smiselno dodatno razvijati. Finančne spodbude za odrasle bi povečale dostopnost teh oblik izobraževanja ter spodbudile posameznike in podjetja k aktivnemu vlaganju v znanje. Ob tem pa je naše stališče, da fleksibilnost ne sme pomeniti zniževanja standardov in kakovosti. Mikrodokazila in druge poti morajo biti kakovostno umeščene v sistem, temeljiti na jasnih učnih izidih ter zagotavljati primerljivo raven kompetenc, kjer vodijo do primerljivih kvalifikacij.
Prerod: Da. Višje strokovne šole imajo velik potencial pri izvajanju dokvalifikacij, prekvalifikacij in mikrodokazil. Uvedba izobraževalnih vavčerjev ali davčnih spodbud bi okrepila kulturo vseživljenjskega učenja ter omogočila hitrejše prilagajanje kompetenc tehnološkim in strukturnim spremembam na trgu dela.
Slovenska demokratska stranka: Vseživljenjsko učenje je pomemben del našega programa. Dokvalifikacije in prekvalifikacije v programih višješolskega izobraževanja so dobrodošle. Prehajamo namreč v obdobje robotizacije in digitalizacije, zato bodo določena dela postala nepotrebna, ljudje pa se bodo morali prekvalificirati- tu vidimo veliko vlogo višjih šol, kakor tudi pri izobraževanju trenutno strukturno nezaposlenih. To odpira tudi možnost izdaje mikrodokazil.
Socialni demokrati: Da. Vseživljenjsko učenje razumemo kot sistemsko komponento, ne kot obrobni dodatek. Podpiramo uvedbo izobraževalnega vavčerja za zaposlene ali brezposelne v višini 500 evrov za usposabljanje. To je dobra osnova, ki jo je treba nadgraditi za dokvalifikacije, prekvalifikacije in mikrodokazila, tudi na ravni višjega strokovnega izobraževanja. Podpiramo kombinacijo osebnih izobraževalnih vavčerjev, ciljno usmerjenih vavčerjev za deficitarne poklice, sofinanciranja delodajalcev in davčnih olajšav tam, kjer to ne krepi neenakosti. Pri mikrodokazilih je ključno, da ne nastane nepregleden trg certifikatov brez vrednosti, zato morajo biti standardizirana, javno prepoznavna in povezana z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij.
Gibanje Svoboda: Glede vseživljenjskega učenja se zavedamo, da to predstavlja eno od pomembnih strategij Evropske unije (EU) in Republike Slovenije, ki jo zagovarjamo na vseh ravneh, tudi v sklopu celotne šolske vertikale doma in v EU.
C. KADRI, PREKVALIFIKACIJE IN TRG DELA
Resni.ca: Višje strokovne šole imajo ključno vlogo pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli v gospodarstvu in javnih sistemih. So najhitrejši in najbolj praktično usmerjen del terciarnega izobraževanja. Resni.ca zagovarja strateško povezavo med kadrovskimi analizami države in vpisnimi mesti VSŠ. Kadrovsko načrtovanje mora postati sistemsko, podatkovno podprto in dolgoročno. VSŠ so eden temeljnih instrumentov za krepitev razvojne in kadrovske suverenosti države.
Mi, socialisti!: Menimo, da višje strokovne šole svoje delo opravljajo dobro in kvalitetno.
NSi, SLS, FOKUS: V Sloveniji imamo strukturno neskladje med ponudbo izobraževanja in povpraševanjem trga dela. Gospodarstvo in javni sistemi potrebujejo več strokovno-tehnoloških kadrov operativne ravni, medtem ko sistem izobražuje nadpovprečno veliko univerzitetnega kadra. Vloga višjih strokovnih šol je pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli premalo izkoriščena, čeprav se lahko s krajšimi programi hitreje odziva na potrebe trga dela.
Slovenska nacionalna stranka: Ključna vloga, ker hitro in praktično usposobijo kadre za gospodarstvo in javne sisteme.
Levica in Vesna: Vloga višjih strokovnih šol pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli je ključna in težko nadomestljiva, predvsem zaradi njihove prilagodljivosti ter tesne povezanosti z delovnim okoljem. Prav ta kombinacija prilagodljivosti, aplikativnega znanja in neposredne povezanosti z delovnim okoljem pomeni, da diplomanti praviloma že ob zaključku študija razpolagajo s kompetencami, ki so takoj uporabne v praksi. Ob tem je pomembno poudariti, da terciarni sistem ne sme odgovarjati zgolj na potrebe gospodarstva v ožjem smislu, temveč na potrebe družbe kot celote. Kadrovske vrzeli se pojavljajo tudi v javnih sistemih – zdravstvu, sociali, logistiki, tehničnih službah, upravi, vzdrževanju infrastrukture in drugih negospodarskih dejavnostih. Z ustreznim prilagajanjem programov, razvojem novih smeri ter kakovostnim praktičnim usposabljanjem lahko višje strokovne šole pomembno prispevajo k stabilnosti in učinkovitosti teh sistemov ter s tem k širši družbeni odpornosti in razvoju.
Prerod: Višje strokovne šole pomembno prispevajo k zapolnjevanju kadrovskih vrzeli, saj izvajajo programe, tesno povezane s potrebami gospodarstva in javnih sistemov. Njihova prednost je hitra prilagodljivost programov in močna regijska umeščenost, kar krepi decentraliziran razvoj države.
Slovenska demokratska stranka: Glede na zgoraj povedano vidimo velik potencial v višjem šolstvu, stabilen položaj na trgu izobraževalnih storitev, posledično pa bo kakovostno delo doprineslo k ugledu in kariernemu razvoju predavateljev.
Socialni demokrati: Njihova vloga je velika in bo še večja. Slovenija potrebuje izobraževalni podsistem, ki zna hitreje kot klasične univerzitetne poti odgovoriti na operativne in razvojne potrebe okolja. To velja za industrijo, logistiko, digitalne poklice, energetiko, turizem, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in številne podporne storitve javnega sektorja. Če želimo zapolniti kadrovske vrzeli, moramo okrepiti prav tiste institucije, ki znajo povezati teorijo, prakso in regionalne potrebe ter pri tem omogočajo hiter, kakovosten in socialno dostopen vstop v terciarno izobraževanje.
Gibanje Svoboda: Višješolski programi so praktično naravnani in dobro povezani z gospodarstvom, prilagodljivi ter se hitro posodabljajo glede na potrebe na trgu dela in tehnološke spremembe. Pri tem poudarjamo tudi dejstvo, da študentom omenjeni programi z dvoletnim, kratkim ciklom izobraževanja omogočajo hitrejši prehod na trg dela in nadpovprečno zaposljivost.
Resni.ca: Podpiramo sistemsko vključitev VSŠ v programe prekvalifikacij, vseživljenjskega učenja, izobraževanja strukturno brezposelnih ter aktivne politike zaposlovanja. Programi morajo biti usmerjeni v deficitarne poklice in vezani na dejanske potrebe trga dela. Financiranje mora slediti rezultatom: uspešnemu zaključku, pridobljenim kompetencam in zaposljivosti. Cilj ni administrativno izvajanje programov, temveč realna integracija ljudi na trg dela.
Mi, socialisti!: Javne višje strokovne šole so posredno že vključene v vse te mehanizme, saj je pridobivanje strokovnih kvalifi kacij (ki služijo vsakemu od teh namenov) za poklice cilj višjega strokovnega izobraževanja.
NSi, SLS, FOKUS: Da, višje strokovne šole se lahko s krajšimi programi hitreje odzivajo na različne potrebe trga dela pa tudi delojemalcev.
Slovenska nacionalna stranka: Da, sistemska vključitev v prekvalifikacije, vseživljenjsko učenje, programe za brezposelne in aktivno politiko zaposlovanja.
Levica in Vesna: V skladu z našimi prejšnjimi odgovori – da, to podpiramo.
Prerod: Da. Višje strokovne šole morajo imeti pomembno vlogo v programih prekvalifikacij, vseživljenjskega učenja in aktivne politike zaposlovanja. To je še posebej pomembno v času digitalizacije in avtomatizacije, ko je hitro prilagajanje kompetenc ključno za ohranjanje konkurenčnosti gospodarstva.
Slovenska demokratska stranka: Vseživljenjsko učenje je pomemben del našega programa. Dokvalifikacije in prekvalifikacije v programih višješolskega izobraževanja so dobrodošle. Prehajamo namreč v obdobje robotizacije in digitalizacije, zato bodo določena dela postala nepotrebna, ljudje pa se bodo morali prekvalificirati- tu vidimo veliko vlogo višjih šol, kakor tudi pri izobraževanju trenutno strukturno nezaposlenih. To odpira tudi možnost izdaje mikrodokazil.
Socialni demokrati: Da. Pravzaprav menimo, da bi to moralo biti eno od njihovih osrednjih poslanstev. Poudarjamo, da moramo odraslim omogočiti pridobivanje veščin sedanjosti in prihodnosti, da moramo spreminjati model izobraževanja odraslih na delovnem mestu ter da mora vseživljenjsko učenje postati sistemska danost. Višje strokovne šole so za to posebej primerne, ker lahko hitreje razvijejo modularne, prilagodljive in aplikativne oblike učenja. Zato podpiramo njihovo polno vključitev v aktivno politiko zaposlovanja, prekvalifikacije za deficitarne poklice, programe za dolgotrajno brezposelne in regionalne razvojne pakete zaposlovanja.
Gibanje Svoboda: Glede vseživljenjskega učenja se zavedamo, da to predstavlja eno od pomembnih strategij Evropske unije (EU) in Republike Slovenije, ki jo zagovarjamo na vseh ravneh.
Resni.ca: Status predavateljev VSŠ je treba okrepiti. Omogočiti je treba jasen karierni razvoj, stimulativno plačilo in manj administrativnih bremen. Posebej pomembno je, da sistem odpre vrata strokovnjakom iz gospodarstva ob ustreznem pedagoškem usposabljanju. Priznavanje kompetenc iz prakse mora biti fleksibilno, vendar strokovno preverljivo. Tako se zagotovi kakovost pouka in neposredna povezanost z realnim delovnim okoljem.
Mi, socialisti!: Predavatelji višjih strokovnih šol, ki so zaposleni v javnih strokovnih šolah, imajo plače določene skladno s sistemom plač v javnem sektorju. Kakršnekoli spremembe morajo biti dogovorjene z reprezentativnimi sindikati v vzgoji in izobraževanju.
NSi, SLS, FOKUS: Prehod iz gospodarstva v poučevanje mora biti enostavnejši in bolj prilagodljivo omogočati hkratno poučevanje in nadaljevanje dela v gospodarstvu, poleg tega pa mora biti tudi nagrajevanje konkurenčno in primerljivo plačam v gospodarstvu.
Slovenska nacionalna stranka: Boljši status predavateljev, stimulacije za strokovnjake iz prakse, jasna karierna pot, manj administracije.
Levica in Vesna: Status in karierni razvoj predavateljev višjih strokovnih šol je treba izboljšati na sistemski ravni. Danes se soočajo z vedno več administrativnimi obveznostmi in poročanji, kar jim jemlje čas za kakovostno pripravo pouka in strokovni razvoj. S tem se manjša prostor za inovativne pedagoške pristope in posodabljanje vsebin, čeprav sta prav prilagodljivost in aktualnost programov ključni prednosti višjega strokovnega izobraževanja. Ob tem postajata internacionalizacija in stalno strokovno izpopolnjevanje vse pomembnejša za ohranjanje kakovosti in usklajenosti programov s hitro spreminjajočimi se potrebami trga dela.
Zato je nujno predavatelje razbremeniti nepotrebne birokracije, poenostaviti postopke imenovanj ter zagotoviti učinkovito administrativno podporo na ravni šol. Poseben izziv ostaja pridobivanje strokovnjakov iz gospodarstva, ki se ob prehodu v pedagoško delo pogosto soočajo z manj konkurenčnimi plačnimi pogoji in neustreznim vrednotenjem svojih izkušenj iz prakse. Če želimo ohraniti visoko kakovost praktično usmerjenega izobraževanja, moramo vzpostaviti prožnejše kadrovske mehanizme, ki bodo ustrezno ovrednotili strokovne reference ter omogočili privlačnejše pogoje za vključevanje izkušenih strokovnjakov. Hkrati je treba šolam zagotoviti zadostne finančne in kadrovske vire za izvajanje mobilnosti osebja, saj mednarodno sodelovanje pomembno prispeva k strokovni rasti, izmenjavi dobrih praks in dolgoročni kakovosti programov.
Prerod: Potrebno je izboljšati pogoje za vključevanje strokovnjakov iz gospodarstva ter vzpostaviti jasne karierne poti. Spodbujati je treba stalno strokovno izpopolnjevanje in prenos aktualnega znanja iz prakse v izobraževalni proces.
Slovenska demokratska stranka: Glede na zgoraj povedano vidimo velik potencial v višjem šolstvu, stabilen položaj na trgu izobraževalnih storitev, posledično pa bo kakovostno delo doprineslo k ugledu in kariernemu razvoju predavateljev.
Socialni demokrati: Najprej z boljšim sistemskim priznanjem njihove vloge. Predavatelj v višjem strokovnem izobraževanju opravljajo posebno zahtevno nalogo, ker povezujejo prakso in poučevanje. Zato je treba urediti jasnejše karierne poti, napredovanja, razvojne nazive, pedagoško usposabljanje in konkurenčne pogoje za vključevanje strokovnjakov iz gospodarstva in javnih sistemov. Posebej pomembno je, da za strokovnjake iz prakse odpravimo administrativne ovire za vstop v pedagoški proces, ob hkratnem zagotavljanju kakovosti. Potrebujemo model, v katerem je mogoče kombinirati delo v stroki in predavateljsko delo, urediti ustrezno vrednotenje mentorstva, omogočiti delna gostovanja ter financirati stalno strokovno izpopolnjevanje. Tako bomo v sistem pripeljali več aktualnega znanja in več ugleda.
Gibanje Svoboda: Na kadrovskem področju dodajamo, da so strokovnjaki iz gospodarstva nepogrešljiv del višješolskega izobraževanja in da je zaposlovanje le-teh možno v različnih oblikah (vštevši s podjemnimi pogodbami), njihovo izobraževanje in karierni razvoj pa zagotavljata tako javni vzgojno-izobraževalni sistem kot gospodarstvo.
Resni.ca: Da, vendar usmerjeno in racionalno. Podpiramo vzpostavitev aplikativnih razvojnih skupin na VSŠ, ki delujejo v sodelovanju z gospodarstvom in javnimi sistemi. Fokus mora biti na konkretnih rešitvah, izboljšavah procesov, prototipih in inovacijah, ki imajo neposredno uporabno vrednost. Mehanizmi morajo biti pregledni, administrativno enostavni in vezani na merljive učinke. Cilj je krepitev uporabnega znanja in konkurenčnosti Slovenije.
Mi, socialisti!: Izključno v javnih višjih strokovnih šolah, za družbenokoristna področja in splošno uporabo – nikakor pa ne za zasebni kapital.
NSi, SLS, FOKUS: Da.
Slovenska nacionalna stranka: Da, z javnimi razpisi za aplikativne skupine, povezane s podjetji in lokalnim okoljem.
Levica in Vesna: Da, v skladu z že prej omenjeno podporo uvedbi stabilnega in razvojno naravnanega financiranja programov višjih strokovnih šol.
Prerod: Da. Aplikativne raziskovalne skupine lahko pomembno prispevajo k razvoju inovacij, zlasti na regionalni ravni. Takšne skupine povezujejo izobraževanje, gospodarstvo in razvojne potrebe okolja.
Slovenska demokratska stranka: Vsekakor bomo predstavnike višjih šol vključili že v začetna pogajanja za pridobitev EU sredstev v naslednji perspektivi za projekte, ki jih navajate- internacionalizacijo, digitalizacijo, karierne centre.
Socialni demokrati: Da, vendar z jasno opredelitvijo njihove funkcije. Višje strokovne šole niso primarno raziskovalne ustanove v klasičnem akademskem smislu, so pa lahko zelo pomembna vozlišča aplikativnega razvoja, testiranja, prototipiranja, uvajanja procesnih inovacij in prenosa znanja v lokalno okolje. Podprli bi projektne razpise za aplikativne skupine, povezane s podjetji, občinami, zdravstvenimi in socialnimi zavodi ter razvojnimi agencijami. Takšne skupine morajo imeti jasne cilje: izboljšave procesov, reševanje konkretnih problemov, digitalizacijo, trajnostne rešitve, prototipe in hitro uporabnost rezultatov.
Gibanje Svoboda: Vzpostavljanje in delovanje aplikativnih raziskovalnih skupin je možno v sklopu programov in projektov v Medpodjetniških izobraževalnih centrih (MIC), kjer sodelujejo strokovnjaki šole in strokovnjaki iz gospodarstva na različnih razvojnih projektih na nacionalni in mednarodni ravni.
D. ŠTUDENTSKA POLITIKA, MEDNARODNA PRIVLAČNOST IN DOSTOPNOST
Resni.ca: Podpiramo usmerjeno in nadzorovano privabljanje tujih študentov, predvsem tam, kjer obstajajo realne kadrovske potrebe države. Prednost imajo domači študenti, saj mora Slovenija najprej optimalno izkoristiti lasten potencial. Tuje študente sprejemamo selektivno, zlasti v deficitarne programe, ob jasnem cilju vključitve v slovensko delovno okolje. Internacionalizacija ne sme nadomeščati sistemskega kadrovskega načrtovanja doma.
Mi, socialisti!: Ne. Posebno oglaševanje vpisa na slovenske šole v tujini ni smiselno. Zavračanju tujih študentov na slovenskih izobraževalnih ustanovah seveda nasprotujemo, vendar usmerjeno privabljanje tujih študentov ne koristi nikomur.
NSi, SLS, FOKUS: Ne.
Slovenska nacionalna stranka: Da, ciljno privabljanje tujih študentov ob pogoju vključevanja in znanja slovenščine.
Levica in Vesna: Da. V visokem šolstvu takšni mehanizmi že obstajajo in prinašajo pozitivne rezultate, zato podpiramo, da se po vzoru teh dobrih praks ustrezno prenesejo tudi na področje višjega strokovnega izobraževanja.
Prerod: Podpiramo ciljno in premišljeno privabljanje tujih študentov, predvsem iz regij, s katerimi ima Slovenija vzpostavljene povezave. Ob tem mora država zagotoviti ustrezne podporne programe vključevanja ter jasen model prehoda v trg dela.
Slovenska demokratska stranka: Kar zadeva vpis tujih študentov, ga podpiramo, ko gre za poklice, ki prinašajo dodano vrednost Sloveniji. Slovenščina je uradni jezik v Sloveniji. Umetna inteligenca že dokaj dobro premaguje jezikovne prepreke, razvoj UI pa bo prinesel dodatno kakovost prevodov, zato ne vidimo nobenega smisla v izvedbi predavanj v tujem jeziku, razen ko gre za povabljene tuje predavatelje, kjer bo prevod tekel iz tujega jezika v slovenščino.
Socialni demokrati: Da, ob jasnih pravilih in aktivni integracijski politiki. Socialni demokrati podpiramo aktivno privabljanje tujih študentov in internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva. To je razvojno smiselno tudi za kratki cikel terciarnega izobraževanja, posebej tam, kjer imamo demografski upad in izrazite kadrovske primanjkljaje. Usmerjeno privabljanje mora biti povezano z učenjem slovenščine, kakovostnimi pogoji študija, stanovanjsko podporo, možnostjo opravljanja prakse in urejenimi potmi za vključevanje na trg dela tam, kjer je to v javnem interesu države.
Gibanje Svoboda: V programe višješolskega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji se lahko vpisujejo tako domači kot tuji študenti po načelu vzajemnosti, kar ureja področna zakonodaja.
Mi, socialisti!: Da.
NSi, SLS, FOKUS: Da.
Slovenska nacionalna stranka: Da, povezovanje v centre poklicne odličnosti in evropske mreže.
Levica in Vesna: Da.
Prerod: Povezovanje v evropskem prostoru, zlasti v iniciativah centrov poklicne odličnosti, predstavlja pomembno razvojno priložnost. Takšno sodelovanje omogoča izmenjavo dobrih praks ter prispeva k večji kakovosti izobraževanja in internacionalizaciji sistema.
Slovenska demokratska stranka: Vsekakor bomo predstavnike višjih šol vključili že v začetna pogajanja za pridobitev EU sredstev v naslednji perspektivi za projekte, ki jih navajate- internacionalizacijo, digitalizacijo, karierne centre.
Socialni demokrati: Da. Če želimo, da višje strokovno izobraževanje v Sloveniji napreduje, ga moramo vpeti tudi v evropske mreže kakovosti, mobilnosti in razvojnih partnerstev. Podpiramo večje sodelovanje slovenskih univerz v evropskih mrežah, skupne diplome in mednarodne programe.
Gibanje svoboda: /
Resni.ca: Da, vendar jasno urejeno. Podpiramo mehanizme, kot so leto plus in tečaji slovenskega jezika, saj je znanje jezika pogoj za uspešno integracijo. Finančna in administrativna podpora mora biti racionalna in usmerjena, brez ustvarjanja nove birokracije. Integracija mora temeljiti na spoštovanju slovenskega jezika, zakonodaje in vrednot.
Mi, socialisti!: Ne. Menimo pa, da bi Slovenija morala ponuditi osnovno stopnjo socialne varnosti študentom iz vojnih območij ali območij pod okupacijo ali mednarodnimi sankcijami (Palestina, Sirija, Venezuela, Jemen, Kuba, denimo).
NSi, SLS, FOKUS: Menimo, da so lahko bolj učinkovite in ciljno usmerjene zasebne pobude financiranja oziroma štipendije v okviru podjetij, ki si prek tovrstnih mehanizmov zagotovijo usposobljen kader za prihodnost.
Slovenska nacionalna stranka: Da, poenostavitve za prihod in bivanje, leto plus in tečaji slovenščine.
Levica in Vesna: Program Leto plus je zelo uspešen projekt, ki ga izvaja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti. Tujim študentom omogoča brezplačno učenje slovenskega jezika, s čimer se jim olajša vključevanje v študijski proces, hkrati pa se ohranja slovenščina kot temeljni jezik poučevanja. Ker gre za preverjeno in učinkovito rešitev, podpiramo, da se ta model na ustrezen in potrebam prilagojen način razširi tudi na področje višjih strokovnih šol.
Prerod: Da. Potrebni so administrativno enostavnejši postopki ter programi učenja slovenskega jezika za tuje študente. Poenostavitev administrativnih postopkov bi pomembno prispevala k večji privlačnosti Slovenije kot študijske destinacije.
Slovenska demokratska stranka: Kar zadeva vpis tujih študentov, ga podpiramo, ko gre za poklice, ki prinašajo dodano vrednost Sloveniji. Slovenščina je uradni jezik v Sloveniji. Umetna inteligenca že dokaj dobro premaguje jezikovne prepreke, razvoj UI pa bo prinesel dodatno kakovost prevodov, zato ne vidimo nobenega smisla v izvedbi predavanj v tujem jeziku, razen ko gre za povabljene tuje predavatelje, kjer bo prevod tekel iz tujega jezika v slovenščino.
Socialni demokrati: Da. Internacionalizacija brez integracije je kratkovidna. Če želimo tuje študente privabiti, jim moramo omogočiti realne pogoje za uspeh (urejeno administrativno podporo, učenje slovenskega jezika, uvajalne programe, pomoč pri nastanitvi, tutorstvo in povezavo z lokalnim okoljem). Podpiramo torej modele tipa leto plus, financirane jezikovne tečaje, svetovalne točke na šolah in poenostavljene postopke. To je v interesu študentov, kakovosti študija in države.
Gibanje svoboda: /
Resni.ca: Slovenščina ostaja temeljni jezik izobraževanja. Posamezni moduli ali programi v tujem jeziku so dopustni tam, kjer to narekujejo potrebe trga dela ali mednarodnega sodelovanja, vendar kot dopolnilo, ne kot zamenjava. Ohranitev in krepitev slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika je del nacionalne suverenosti.
Mi, socialisti!: Ne. Učni jezik v slovenskih šolah mora biti slovenski. “Potrebe trga dela” so potrebe nesposobnih in podizvajalsko usmerjenih slovenskih kapitalistov. Namesto, da bi pošteno plačali delavce v Sloveniji in vlagali v kadrovski razvoj, investicijo outsourcajo na sisteme izobraževanja in uvažanje (cenejše in pokornejše) delovne sile iz tujine.
NSi, SLS, FOKUS: Slovenske šole na vseh stopnjah so bistvene za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, zato je ključno, da se programi izvajajo v slovenščini. Podpiramo možnost, da se programi ali moduli dodatno izvajajo tudi v tujem jeziku, ne podpiramo pa nadomeščanja slovenskih programov s tujejezičnimi.
Slovenska nacionalna stranka: Da, posamezni moduli v tujem jeziku, slovenščina ostaja temeljni učni jezik.
Levica in Vesna: Slovenščina mora ostati temeljni jezik izobraževanja, študentke in študenti v Sloveniji pa morajo imeti pravico, da svoje izobraževanje v celoti zaključijo v slovenskem jeziku. To pa ne izključuje možnosti, da se določene – predvsem izbirne – vsebine izvajajo tudi v tujem jeziku, zlasti za tuje študente, ki se v slovenski izobraževalni sistem vključujejo za krajše obdobje (npr. en ali dva semestra). Takšne vsebine so lahko kot izbirne na voljo tudi domačim študentkam in študentom, če se za to odločijo. Gre za dragoceno priložnost za medkulturno izmenjavo in internacionalizacijo študijskega okolja. Ob hkratnem odpiranju v mednarodni izobraževalni prostor pa je treba sistematično razvijati in krepiti strokovno slovenščino na vseh področjih.
Prerod: To je smiselno v primerih, kjer to narekujejo potrebe trga dela ali mednarodno sodelovanje, ob ohranjanju slovenščine kot temeljnega jezika izobraževanja. Takšen pristop lahko prispeva tudi k večji mednarodni odprtosti sistema ter krepitvi sodelovanja z mednarodnimi partnerji.
Slovenska demokratska stranka: Slovenščina je uradni jezik v Sloveniji. Umetna inteligenca že dokaj dobro premaguje jezikovne prepreke, razvoj UI pa bo prinesel dodatno kakovost prevodov, zato ne vidimo nobenega smisla v izvedbi predavanj v tujem jeziku, razen ko gre za povabljene tuje predavatelje, kjer bo prevod tekel iz tujega jezika v slovenščino.
Socialni demokrati: Da, v omejenem, premišljenem in razvojno utemeljenem obsegu. Slovenščina mora ostati temeljni jezik izobraževanja v Sloveniji. Hkrati pa ne smemo biti razvojno zaprti. Kjer gre za internacionalizacijo, skupne programe, gostujoče predavatelje ali področja z izrazito mednarodno naravo, podpiramo izvajanje posameznih modulov tudi v tujem jeziku. Merilo mora biti javni interes, kakovost in dostopnost, ne pa tiha anglizacija celotnega sistema. Pravilen model je dvojezična prožnost ob jasni zaščiti slovenščine.
Gibanje svoboda: /
Resni.ca: Problematiko nastanitev bomo reševali sistemsko in vključujoče tudi za študente VSŠ. Spodbujamo regionalne rešitve, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter racionalno širitev kapacitet. Študenti višjih strokovnih šol ne smejo biti zapostavljeni. Bivalna politika mora slediti razvojnim potrebam regij.
Mi, socialisti!: Obvezali bi tiste občine, ki so soustanoviteljice javnih višjih strokovnih šol, da zagotovijo izgradnjo krepkejših kapacitet javnih študentskih domov. Prav tako bi morali okrepiti javni potniški promet v Sloveniji.
NSi, SLS, FOKUS: Z ureditvijo študentskih nastanitev oziroma prehodnih stanovanj za mlade prek javno-zasebnih partnerstev.
Slovenska nacionalna stranka: Več regionalnih kapacitet in vključitev višješolcev v javne razpise za študentske domove.
Levica in Vesna: Predlagamo, da se stanovanjska politika za študente razširi tako, da ne pokriva zgolj univerzitetinih središč, pač pa odgovarja tudi na regijske potrebe po študentskih domovih. Gradnja študentskih nastanitev je sklada s politiko Levice po poudarjanjem vlaganju finančnih sredstev v javni sistem izobraževanja in vzgoje.
Prerod: Študentom višjih strokovnih šol je že zagotovljen enakovreden dostop do javnih študentskih nastanitev. Je pa ta dostop omejen zaradi pomanjkanja študentskih postelj, zato je potrebno zagotoviti več študentkih postelj saj bivanje študentov pomembno vpliva na socialno dostopnost terciarnega izobraževanja.
Slovenska demokratska stranka: Močna podpora izobraževalnemu sistemu v Slovenski demokratski stranki gre tudi gradnji študentskih domov. Študenti višjih šol pa morajo imeti enako pravico do nastanitve v bivalne kapacitete kot študenti univerzitetnega izobraževanja.
Socialni demokrati: To vprašanje je eno ključnih. Podpiramo drastično povečanje kapacitet v študentskih domovih ter navaja oceno, da samo v Ljubljani in Istri primanjkuje okoli 5000 študentskih postelj. To ni problem samo univerzitetnih središč, ampak celotne dostopnosti terciarnega izobraževanja. Zato zagovarjamo, da se sistem javnih študentskih nastanitev odpre tudi za študente višjih strokovnih šol pod enakimi merili socialne in geografske dostopnosti. Poleg klasičnih domov podpiramo tudi regionalne javne ali javno-podprte namestitvene modele, prenovo praznih javnih stavb, občinska partnerstva in povezavo s stanovanjsko politiko države.
Gibanje svoboda: /
Mi, socialisti!: Prehodnost bi morala biti urejena s primerjavo programov in priznavanjem tistih predmetov, ki po vsebini, obsegu in preverjanju znanja ustrezajo predmetom na univerzitetnih študijih. Avtomatskih prehodov v višje letnike ne podpiramo.
NSi, SLS, FOKUS: Z zakonsko ureditvijo možnosti vpisa diplomanta višje strokovne šole v sorodni program 1. bolonjske stopnje ob priznanju pridobljenih kompetenc neposredno v 3. letnik.
Slovenska nacionalna stranka: Več prehodnosti z jasnimi merili priznavanja kompetenc in možnostjo napredovanja v višji letnik.
Levica in Vesna: Sodelovanje med obema stebroma terciarnega izobraževanja je nujno za večjo prilagodljivost in povezanost sistema. Terciarni prostor mora delovati kot dopolnjujoča se celota, z omogočenimi horizontalnimi in vertikalnimi prehodi ter večjo mednarodno primerljivostjo in mobilnostjo. Če diplomant višje strokovne šole opravlja vsebinsko primerljiv program in z diferencialnimi izpiti dokaže doseganje zahtevanih učnih izidov, mora imeti možnost neposrednega vpisa v 3. letnik prve bolonjske stopnje. Ključno je, da so različne izobraževalne poti med seboj primerljive po zahtevnosti in doseženih kompetencah ter da ne ustvarjamo neenakosti, kjer bi bila ena pot do iste kvalifikacije lažja od druge. Ob tem pa morajo biti prehodi dejansko izvedljivi in sistemsko urejeni, ne odvisni od posameznih razlag institucij. Zato je treba vzpostaviti jasna in enotna nacionalna merila za priznavanje kompetenc, poenotiti postopke ter sistematično odpravljati administrativne ovire, da bo nadaljevanje študija realna in dostopna možnost za vse, ki izkažejo ustrezno znanje in kompetence. Ob tem je ključno krepiti priznavanje predhodno pridobljenega znanja ter omogočati bolj prožne in individualne učne poti, hkrati pa spodbujati mednarodno primerljivost kvalifikacij in mobilnost študentov.
Prerod: Podpiramo sistemsko priznavanje že pridobljenih kompetenc ter jasne prehodne poti v visokošolske programe.
Slovenska demokratska stranka: Prehod iz dokončanega višješolskega izobraževanja v zadnji letnik prve bolonjske stopnje bomo prilagodili na način, kot kaže dobra praksa na tem področju v EU.
Socialni demokrati: Prehodnost je treba izboljšati bistveno bolj, kot je danes. Socialni demokrati zagovarjamo odprt, dostopen in kakovosten sistem znanja, zato podpiramo večje priznavanje že pridobljenih kompetenc, jasno opredeljene mostove med programi in večjo fleksibilnost študijskih poti. To je skladno tudi z našo podporo prožnejšim in digitalno podprtim oblikam študija. Ne zagovarjamo avtomatizma brez akademskih meril. Zagovarjamo pa model, po katerem se ob primerljivosti učnih izidov in ob morebitnih premostitvenih modulih omogoči vstop v višji letnik oziroma krajšo pot do diplome.
Gibanje svoboda: Morebitne izzive z nastanitvijo študentov višjega šolstva je možno reševati tudi tako, da so nastanjeni v dijaško-študentskih domovih. Trenutno se sistem sooča z največjo generacijo vpisanih študentov, v načrtu pa je tudi gradnja dodatnih kapacitet študentsko-dijaških domov.
Resni.ca: Karierni centri so pomembno orodje povezovanja z delodajalci in prehoda na trg dela. Podpiramo njihovo vzpostavitev, vendar z jasno vsebino in merljivimi cilji. Administrativni mehanizmi morajo biti enostavni, sredstva pa usmerjena v konkretno podporo študentom.
Mi, socialisti!: Kariernim centrom v obstoječi obliki ostro nasprotujejo. Če kapital želi delavce, naj jih plača in investira v njihov kadrovski razvoj. Karierne centre, ki delujejo z javnimi sredstvi, bi ukinili. Širjenje ideologije in pranje možgan, ki počiva v temelju kariernih centrov – da naj se delavci borijo med seboj za drobtine iz mize kapitalista bi prepovedali.
NSi, SLS, FOKUS: Da.
Slovenska nacionalna stranka: Da, karierni centri z vezavo na zaposlovalce in prakso.
Levica in Vesna: Da.
Prerod: Karierni centri bi lahko pomembno prispevali k uspešnejšemu prehodu diplomantov na trg dela. Karierni centri bi lahko okrepili tudi sodelovanje z delodajalci ter prispevali k uspešnejšemu zaposlovanju diplomantov
Slovenska demokratska stranka: Vsekakor bomo predstavnike višjih šol vključili že v začetna pogajanja za pridobitev EU sredstev v naslednji perspektivi za projekte, ki jih navajate- internacionalizacijo, digitalizacijo, karierne centre.
Socialni demokrati: Da. Karierni centri so posebej pomembni v sistemu, ki je močno povezan s trgom dela. Pomagajo pri prehodu v zaposlitev, pri iskanju prakse, pri nadaljnjem izobraževanju, pri razvoju kompetenc in pri povezovanju z delodajalci. Če želimo večjo zaposljivost in boljšo prehodnost diplomantov, morajo biti karierne storitve dostopne tudi v višjem strokovnem izobraževanju.
Gibanje svoboda: /
Resni.ca: Podpiramo vzpostavitev predstavniških struktur študentov VSŠ, če delujejo transparentno, odgovorno in razvojno. Organizacija mora zastopati interese študentov, ne ustvarjati dodatne birokracije. Vsaka institucionalna podpora mora biti vezana na jasne naloge in odgovornost.
Mi, socialisti!: Ne. Izkušnje z delovanji študentskih organizacij v Sloveniji kažejo, da je ustanavljanje takih organizacij z vrha navzdol napaka. Študentke in študentje se morajo, če je to v njihovem interesu, organizirati sindikalno in to storiti sami.
NSi, SLS, FOKUS: Omogočili bi vzpostavitev več različnih študentskih organizacij, tudi za študente višjih strokovnih šol.
Slovenska nacionalna stranka: Da, podpora vzpostavitvi študentske organizacije višjih strokovnih šol.
Levica in Vesna: Da.
Prerod: Podpiramo organizirano študentsko predstavništvo, saj krepi participacijo študentov pri razvoju sistema.
Slovenska demokratska stranka: Razumemo, da je Skupnost višjih strokovnih šol organizacijsko podobna rektoratu, zato bomo podprli njeno delovanje, kakor tudi delovanje študentske organizacije višjih šol.
Socialni demokrati: Da, podpiramo. Študenti višjih strokovnih šol ne smejo ostati brez ustreznega predstavništva. Če zagovarjamo enakovredno mesto višjega strokovnega izobraževanja v terciarnem prostoru, potem moramo podpreti tudi organizirano zastopanje njihovih interesov.
Gibanje Svoboda: /
E. POVEZOVANJE IZOBRAŽEVANJA, GOSPODARSTVA IN JAVNIH SISTEMOV
Resni.ca: Sodelovanje med VSŠ in gospodarstvom mora postati sistemsko, ne projektno. Podpiramo davčne spodbude za podjetja, ki kakovostno izvajajo mentorstvo in praktično izobraževanje, ter sofinanciranje mentorskega dela v deficitarnih panogah. Praktično usposabljanje mora biti jasno normativno urejeno, administrativno enostavno in usmerjeno v dejanske kompetence. Cilj je neposredna zaposljivost diplomantov.
Mi, socialisti!: Povezovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom je evfemizem za podrejanje izobraževanja kapitalu. Žal ne gre za projekte splošnega družbenega napredka, ampak za uničevanje kakovosti izobraževanja na način prilagajanja procesov in fi nanciranja razvoja in kadra za smotre privatiziranih dobičkov zasebnega kapitala. Tovrstnih projektov ne primanjkuje. To, česar kronično primanjkuje, so vodstva izobraževalnih ustanov, ki ne razmišljajo z glavo lobijev, akumulacije kapitala in režimske ideologije in ki družbene cilje cenijo višje od družbeno uničujočih ciljev kapitalističnega gospodarstva.
NSi, SLS, FOKUS: Z davčnimi olajšavami, ki nagrajujejo povezovanje med višjimi strokovnimi šolami in gospodarstvom ter javnimi institucijami.
Slovenska nacionalna stranka: Davčne spodbude za podjetja, sofinanciranje mentorstva in več partnerstev pri praksi.
Levica in Vesna: Podpiramo sofinanciranje usposabljanja mentorjev v podjetjih, saj je kakovost praktičnega izobraževanja neposredno odvisna od usposobljenosti mentorjev. Pomembno je tudi, da šole in njihova reprezentativna združenja postanejo upravičenci v čim več državnih in mednarodnih razpisih, kar bi omogočilo skupne razvojne projekte z gospodarskimi in negospodarskimi družbami. Hkrati je treba spodbuditi aktivnejšo vlogo delodajalcev pri pripravi poklicnih standardov in oblikovanju izobraževalnih programov. Posebno priložnost predstavlja odprti kurikul, ki je trenutno premalo izkoriščen. Ta del programa bi morale šole v sodelovanju z lokalnim gospodarstvom – in ob ustreznih spodbudah – oblikovati glede na specifične potrebe okolja, saj to omogoča hitro prilagajanje tehnološkim spremembam ter prispeva k ohranjanju in razvoju delovnih mest v domačem okolju.
Prerod: Sodelovanje je mogoče okrepiti z dodatnimi spodbudami za podjetja, ki sodelujejo pri praktičnem izobraževanju, ter s financiranjem mentorstva v podjetjih. Smiselno je razviti tudi sistemsko podporo in priznanje mentorjem v podjetjih, ki pomembno prispevajo k kakovosti praktičnega izobraževanja.
Slovenska demokratska stranka: Praktično izobraževanje na višješolskem področju mora postati del prenovljenega vajeniškega modela, v vsakem primeru pa morajo biti mentorji nagrajeni. To bomo uredili.
Socialni demokrati: Tako, da to sodelovanje ne bi bilo prepuščeno le dobri volji posameznih ravnateljev ali podjetij. V programu poudarjamo tesnejšo povezavo višjih strokovnih šol s potrebami gospodarstva ter uvajanje novih programov v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in delodajalci. To bi sistemsko podprli z razvojnimi konzorciji, sofinanciranjem mentorstva pri praktičnem izobraževanju, davčnimi spodbudami za kakovostne izvajalce prakse, skupnim načrtovanjem programov in redno sektorsko analitiko kadrovskih potreb. Enako velja za javne institucije (bolnišnice, socialne zavode, domove za starejše, vrtce, šole, občine) in druge primerljive ustanove.
Gibanje Svoboda: Višješolski programi so praktično naravnani in dobro povezani z gospodarstvom.
Resni.ca: Ciljno usmerjeno in povezano z realnim okoljem. Podpiramo vzpostavitev razvojnega mehanizma za aplikativne inovacije in podjetniške projekte študentov kratkega cikla, zlasti na področjih, kjer obstaja tržna ali javno-sistemska potreba. Sredstva morajo biti vezana na izvedljive projekte, mentorstvo in merljive učinke, ne na formalne razpise brez rezultatov.
Mi, socialisti!: Ne.
NSi, SLS, FOKUS: Da.
Slovenska nacionalna stranka: Da, razvojni in investicijski mehanizem za študentske projekte in aplikativne inovacije.
Levica in Vesna: Da.
Prerod: Takšen mehanizem bi spodbujal inovativnost in podjetništvo med študenti. Takšni programi lahko pomembno prispevajo k razvoju podjetniških kompetenc in inovativnih rešitev.
Slovenska demokratska stranka: V zaključku naj povemo, da bomo vključili v strateško razvojno načrtovanje države na področju izobraževanja tudi višje šole. Menimo, da predstavljajo veliko priložnost na področju praktičnega dela ne le z obstoječim delovanjem, temveč tudi s potencialom za nadaljnji razvoj in nadgradnjo. Vse to bomo urejali v okviru strategije razvoja višjega strokovnega izobraževanja 2030-2040.
Socialni demokrati: Da. Če od mladih pričakujemo inovativnost, moramo zanje zgraditi tudi podporno okolje. V našem programu je podjetništvo povezano z razvojem inovacij, inkubatorjev, prenosom znanja in podporo projektom z višjo dodano vrednostjo. To velja tudi za študente kratkega cikla, ki pogosto razvijajo zelo uporabne, praktične rešitve. Podprli bi manjši razvojni sklad ali namenske razpise za prototipe, študentske rešitve, aplikativne inovacije in socialne inovacije, posebej če so povezane z regionalnimi izzivi ali javnimi storitvami.
Gibanje Svoboda: /
Resni.ca: Sistem mora omogočiti, da študentje praktično izobraževanje opravljajo tudi v podjetniških inkubatorjih, razvojnih centrih ali inovacijskih okoljih. Tako se spodbuja podjetniška kultura, samooskrba in gospodarska suverenost. Sodelovanje mora biti formalno priznano kot del praktičnega izobraževanja in vsebinsko ovrednoteno.
Mi, socialisti!: Študentje opravljajo praktično izobraževanje z namenom pridobitve neposrednih kompetenc v delovnih procesih, ne z namenom “razvijanja podjetniških idej”. Sodelovanja na ta način ne bi dodatno krepili.
NSi, SLS, FOKUS: Z zakonsko ureditvijo možnosti, da se lahko praktično izobraževanje izvaja tudi v podjetniških inkubatorjih, tehnoloških parkih ipd.
Slovenska nacionalna stranka: Sistematično sodelovanje z inkubatorji in podpornimi okolji, da praksa nastaja na realnih projektih.
Levica in Vesna: Bolje bi bilo treba izkoristiti odprti kurikul, ki ga šole oblikujejo same v sodelovanju z lokalnim okoljem. Prav v tem delu programa je smiselno spodbujati vključevanje podjetniških in razvojnih projektov, ki se izvajajo v povezavi z inkubatorji in drugimi podpornimi okolji. Sistemsko bi to lahko okrepili z vzpostavitvijo t. i. odprtih učnih okolij, kjer bi študenti praktično usposabljanje namesto izključno v klasičnih podjetjih opravljali tudi v inkubatorjih ali razvojnih centrih, kjer bi sodelovali pri razvoju konkretnih idej in projektov. Študijske programe bi bilo smiselno dopolniti z vsebinami, ki razvijajo kompetence inovativnosti, ustvarjalnosti, sodelovalnega dela in projektnega vodenja. Hkrati je treba spodbujati predavatelje k sodelovanju s podjetji in podjetniškimi organizacijami v skupnih razvojnih projektih ter v izobraževalni proces vključevati strokovnjake iz inkubatorjev, tudi v vlogi mentorjev.
Prerod: Praktično izobraževanje bi se lahko delno izvajalo tudi v podjetniških inkubatorjih, kjer bi študenti razvijali podjetniške projekte. Takšno sodelovanje lahko študentom omogoči neposredno vključevanje v razvoj novih podjetniških projektov.
Slovenska demokratska stranka: V zaključku naj povemo, da bomo vključili v strateško razvojno načrtovanje države na področju izobraževanja tudi višje šole. Menimo, da predstavljajo veliko priložnost na področju praktičnega dela ne le z obstoječim delovanjem, temveč tudi s potencialom za nadaljnji razvoj in nadgradnjo. Vse to bomo urejali v okviru strategije razvoja višjega strokovnega izobraževanja 2030-2040.
Socialni demokrati: S tem, da to postane del rednega razvojnega modela. Višje strokovne šole, inkubatorji, tehnološki parki, razvojne agencije in podjetja morajo tvoriti regionalne ekosisteme, ne nepovezanih otočkov. Študenti morajo imeti možnost, da del praktičnega izobraževanja opravijo tudi v okoljih, kjer se razvijajo ideje, prototipi, digitalne rešitve in novi poslovni modeli. Podpiramo torej pogodbeno povezovanje VSŠ z inkubatorji, skupne razvojne module, vključevanje mentorjev iz podjetniškega okolja ter modele, kjer se praksa, diplomski projekti in podjetniške ideje povežejo v enoten razvojni tok.
Gibanje Svoboda: /
Resni.ca: Vlada mora sistemsko in redno sodelovati s predstavniki Skupnosti VSŠ pri pripravi strateških dokumentov s področja izobraževanja, trga dela in regionalnega razvoja. Stroka mora soodločati. To je skladno z našim konceptom nacionalnega strokovnega sveta, kjer so vključeni tudi predstavniki vseh segmentov izobraževanja.
Mi, socialisti!: S področja izobraževanja bi morala vlada sodelovati s predstavniki javnih višjih strokovnih šol. Namesto za “trg dela” bi morala sodelovati za področje tehnološkega in kadrovskega razvoja za družbene potrebe. Pod družbene cilje sodi tudi vprašanje regionalnega razvoja.
NSi, SLS, FOKUS: Da.
Slovenska nacionalna stranka: Da, redno sodelovanje vlade s Skupnostjo VSŠ pri strateških dokumentih.
Levica in Vesna: Da.
Prerod: Da. Sistematično sodelovanje bi omogočilo bolj usklajen razvoj izobraževanja, trga dela in regionalnega razvoja. Sistematičen dialog med državo in predstavniki višjega strokovnega izobraževanja je ključen za dolgoročno usklajen razvoj sistema.
Slovenska demokratska stranka: Vsekakor bomo predstavnike višjih šol vključili že v začetna pogajanja za pridobitev EU sredstev v naslednji perspektivi za projekte, ki jih navajate- internacionalizacijo, digitalizacijo, karierne centre.
Slovenska demokratska stranka: Vsekakor bomo predstavnike višjih šol vključili že v začetna pogajanja za pridobitev EU sredstev v naslednji perspektivi za projekte, ki jih navajate- internacionalizacijo, digitalizacijo, karierne centre.
Socialni demokrati: Da, brez dvoma. Socialni demokrati zagovarjamo socialni dialog, vključevanje strokovne javnosti in širše razvojno partnerstvo pri pripravi ključnih dokumentov. Če višje strokovne šole pomembno soustvarjajo kadrovsko, razvojno in regionalno sliko države, potem morajo biti vključene tudi v pripravo strategij, ne šele v fazi izvajanja.
Gibanje Svoboda: Resorji v kvoti Gibanja Svobode so v tem mandatu uspešno sodelovali s Skupnostjo višjih strokovnih šol Republike Slovenije
Resni.ca: Višje strokovne šole niso dovolj vključene v oblikovanje strateških odločitev. To bomo izboljšali z njihovo jasno institucionalno umeščenostjo, vključitvijo v strateške svete in neposredno komunikacijo med ministrstvom in predstavniki sistema. VSŠ so ključni del razvojnega potenciala države in morajo imeti ustrezno težo pri oblikovanju politik.
Mi, socialisti!: Nismo prepričani, o katerih strateških odločitvah je govora. Posamezni deli šolskega sistema sodelujejo pri pripravi različnih strateških dokumentov na državni ravni na različnih področjih. So področja, na katerih bi glas in dejanja izobraževalnih ustanov že zdaj lahko premaknil jeziček na tehtnici, pa ga ne premikajo – recimo na področju bojkota in sankcij proti državi Izrael in njenim institucijam, ali na področju nasprotovanja širjenju vojaške in orožarske industrije v Sloveniji. V splošnem se zdi, da izobraževalne institucije že sodelujejo pri tistih odločitvah, pri katerih interesi njihovega vodstva sovpadajo z interesi vladajoče politike. Študentov ali delavcev o njihovih interesih pogosto nihče nič ne vpraša. Pa bi jih morali. S takim vključevanjem višjih strokovnih šol kot skupnosti v strateške razmisleke države bi bili seveda nadvse zadovoljni. A za to ni potrebno posebno omizje v vladnih sobah, v prvi vrsti bi bilo ogromno že angažirano javno delovanje. Takega javnega delovanja s strani VSŠ v Sloveniji ni, zato ne vidimo potrebe po spreminjanju njihove vključenosti v oblikovanje strateških odločitev.
NSi, SLS, FOKUS: Niso dovolj vključene. Skupnost višjih strokovnih šol bi vključili zlasti v strateške odločitve, ki zadevajo razvoj trga dela in Slovenije kot celote, da se izobraževanje bolje uskladi s potrebami gospodarstva in se lahko hitreje razvijajo novi študijski programi, ki so potrebni za bodoča delovna mesta, boljši regionalni razvoj in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva kot celote.
Slovenska nacionalna stranka: Ne dovolj. Popravili bi z vključevanjem v pripravo politik, stalnim posvetovalnim telesom in javno objavljenimi cilji.
Levica in Vesna: Menimo da je mogoče učinkovite in dolgoročno vzdržne strateške dokumente ter razvojne načrte pripravljati le v tesnem sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki in prek strukturiranega socialnega dialoga. To pomeni vključevanje predstavnikov izobraževalnih institucij, zaposlenih, študentov, sindikatov, gospodarstva ter javnih sistemov že v fazi priprave dokumentov, ne šele ob njihovi potrditvi. Le na ta način je mogoče zagotoviti strokovnost, legitimnost odločitev in njihovo dejansko uresničljivost v praksi.
Prerod: Trenutno niso dovolj vključene. Skupnost VSŠ zagovarja večjo sistemsko vključenost v oblikovanje nacionalnih razvojnih politik na področju izobraževanja, trga dela in inovacij. Večja vključenost bi prispevala k bolj uravnoteženemu razvoju celotnega terciarnega izobraževanja v Sloveniji.
Slovenska demokratska stranka: V zaključku naj povemo, da bomo vključili v strateško razvojno načrtovanje države na področju izobraževanja tudi višje šole. Menimo, da predstavljajo veliko priložnost na področju praktičnega dela ne le z obstoječim delovanjem, temveč tudi s potencialom za nadaljnji razvoj in nadgradnjo. Vse to bomo urejali v okviru strategije razvoja višjega strokovnega izobraževanja 2030-2040.
Socialni demokrati: Ne, danes niso dovolj vključene. Njihov razvojni pomen je večji, kot je njihova politična in institucionalna teža. To ni dobro ne za izobraževalni sistem ne za gospodarstvo ne za javne storitve. To bi izboljšali s tremi koraki. Prvič, z jasno institucionalno umestitvijo področja in rednim vključevanjem predstavnikov VSŠ v strateške procese. Drugič, z večletnim financiranjem in analitično podporo, da lahko kot sistem nastopajo vsebinsko, ne le operativno. Tretjič, z večjo prepoznavnostjo njihove vloge v regionalnem razvoju, kadrovski politiki in vseživljenjskem učenju. Naš cilj je, da višje strokovne šole postanejo eden ključnih izvajalskih stebrov razvojne države znanja.
Gibanje Svoboda: Dialog in odprta komunikacija ostajata ključni vodili za napredek v naši družbi, zato se veselimo nadaljnjega sodelovanja.