V petek, 21. marca 2025, tik pred dnevom Zemlje, ki ga obeležujemo 22. marca, je v Ljubljani potekal strokovni posvet o onesnaženosti zraka z delci, ki nastajajo ob ogrevanju stavb. Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za sonaraven razvoj Focus, je nosil pomenljivo rdečo nit: „Zakaj nas delci iz prometa motijo, iz dimnika pa ne?“

Po uvodnem pozdravu organizatorjev je Tanja Koleša z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) predstavila trenutne razmere glede kakovosti zraka v Sloveniji. Udeležencem je razložila, kako potekajo meritve zraka, kje so merilne postaje in kateri parametri se spremljajo. Poudarila je pomen rednega spremljanja, saj so delci PM2.5 in PM10 med glavnimi onesnaževalci zraka. Dr. Miran Brvar z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je predstavil zaskrbljujoče rezultate raziskav o vplivu onesnaženega zraka na zdravje ljudi. Vsako leto v Sloveniji zaradi posledic onesnaženosti zraka umre okoli 3000 ljudi.

Med drugim je opozoril na porast astme pri otrocih in dejstvo, da kar dve tretjini primerov pljučnega raka povzroča ravno onesnažen zrak. Dr. Griša Močnik iz Centra za raziskave atmosfere na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici je udeležencem razložil, kateri delci onesnažujejo zrak. Predstavil je tudi nov parameter – oksidativni potencial – ki omogoča boljše razumevanje vpliva onesnaženja na zdravje. Kot primer je izpostavil primer cementarne v Anhovega, ki je pomemben lokalni vir onesnaženja. Simon Dovrtel iz Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je opozoril na velik problem malega kurjenja. V Sloveniji imamo kar 700.000 malih kurilnih naprav, a nadzor nad njimi skoraj ne obstaja. „Da bi ugotovili, katera naprava ne ustreza standardom, bi morali preverjati na terenu, od vrat do vrat,“ je poudaril. Poleg tega je veliko naprav neprijavljenih, kar dodatno otežuje nadzor.

Podjetje Aerosol je predstavilo izsledke svojih meritev, ki kažejo, da imajo lokalni viri velik vpliv na onesnaženost zraka. To velja zlasti za kurišča na lesno biomaso, ki so v Sloveniji še vedno zelo razširjena. Okrogla miza je prinesla razgibano razpravo. Posebej je izstopala zgodba o prebivalcih, ki so morali zaradi zdravstvenih težav, povezanih s kurjenjem sosedov, zapustiti svoj kraj. Razpravljavci so opozorili tudi na pomanjkanje usklajenosti med ministrstvi in odsotnost strategije za obveščanje lokalnih skupnosti, ki bi morale ozaveščati prebivalce. Na dogodku so poudarili, da Slovenija do leta 2030 čaka zahtevna naloga: uveljavitev nove direktive o zmanjšanju prašnih delcev v zraku. Toda brez političnega posluha in urejene strategije bo to težko izvedljivo. Poleg tega ima Slovenija geografske posebnosti, kot so kotline in toplotne inverzije, ki otežujejo razprševanje onesnaženja.

Posebno težavo predstavljajo individualna kurišča, ki so eden največjih virov onesnaženja zraka. Kljub trudu za zmanjšanje onesnaženja ostaja ta težava prisotna, saj kurjenje na lesno biomaso posega v osebne navade posameznikov.

Dogodek je osvetlil kompleksnost problema onesnaženja zraka in nujnost ukrepov na vseh ravneh – od lokalne do nacionalne. Udeleženci so se strinjali, da moramo kot družba narediti korak naprej, če želimo izboljšati kakovost zraka in zdravje prebivalstva. Vprašanje pa ostaja: ali bomo kot skupnost zmogli sprejeti potrebne spremembe?