Skupnost VSŠ se je 13. junija 2025 udeležila konference, ki jo je Evropski center za razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja (CEDEFOP) ob svoji 50. obletnici organiziral virtualno z naslovom »The conceptual shaping of learning outcomes: are we practising what we preach?«. Dogodek je bil namenjen razpravi o tem, kako koncept učnih izidov dejansko vpliva na poučevanje, preverjanje znanja, kurikularno načrtovanje in usposabljanje učiteljev. Udeležilo se ga je več kot 150 udeležencev iz 54 držav.

Dogodek je uvedel izvršni direktor CEDEFOP Juergen Siebel, ki je poudaril pomen celostnega pristopa k učnim izidom, pri čemer morajo biti v proces vključeni vsi – od učiteljev in mentorjev do političnih odločevalcev. V razpravah so sodelovali tudi strokovnjaki Anastasia Pouliou, Vasileios Symeonidis, Karin Luomi-Messerer, Simon Broek in Donatas Pocius, ki so predstavili ključne izsledke aktualnega CEDEFOP-ovega raziskovalnega projekta (2023–2025). Ta se osredotoča na vpliv učnih izidov na pedagoške pristope, šolske kurikule, delodajalsko usposabljanje, preverjanje znanja in oblikovanje politik.

Posebej pomembno je, da je bila Slovenija izbrana kot ena izmed 10 vključenih držav v raziskavo. Poleg nje so bile analizirane še Francija, Irska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Litva, Finska, Bolgarija in Malta. Ugotovitve kažejo, da ima Slovenija trdno vgrajene učne izide v nacionalne politike, referenčne dokumente in podporne mehanizme za šole. Na področju šolske prakse je viden napredek, čeprav je implementacija na ravni razreda nekoliko počasnejša. V sistemu učenja na delovnem mestu ima Slovenija oblikovane politike, vendar je praksa v podjetjih raznolika – podobno kot v drugih državah. V usposabljanju učiteljev prevladuje implicitni pristop, kar pomeni, da so učni izidi vključeni, a ne vedno izrecno poudarjeni kot osrednji pedagoški koncept.

Rezultati interaktivne ankete med udeleženci so pokazali, da ima koncept učnih izidov največji vpliv na področje preverjanja znanja (61 %), sledi vpliv na šolsko poučevanje (52 %), pedagoško teorijo (34 %) in usposabljanje v podjetjih (33 %). Vzporedno s predstavitvami je potekal živahen klepet udeležencev, kjer so se med drugim pojavila vprašanja o skladnosti med cilji in resnično prakso, pa tudi o tem, ali preverjamo znanje ali predvsem spomin.

Predstavitve so opozorile, da učitelji pogosto uporabljajo učne izide intuitivno, brez sistematičnega strokovnega usposabljanja. Pomanjkanje strukturiranega izpopolnjevanja (CPD) in premalo jasna opredelitev izidov ter smernic še vedno omejujejo učinkovito izvajanje. Še posebej v sistemih učenja na delovnem mestu je poznavanje učnih izidov med mentorji in podjetji neenakomerno, z velikimi razlikami med državami in celo med posameznimi organizacijami.

Poudarjena je bila potreba po okrepitvi povezovanja med učnimi izidi in delovnim okoljem, izboljšanju razumevanja v učnih okoljih, pa tudi razvoju konkretnih orodij za pomoč izvajalcem. Konferenca se je zaključila s pozivom k oblikovanju elektronskega orodja (toolkita) z jasnimi smernicami, ki bi podprl izvajalce na vseh ravneh izobraževalnega sistema pri učinkovitejši uporabi učnih izidov.

Sodelovanje Skupnosti VSŠ na dogodku potrjuje pomembnost povezovanja slovenskih višjih strokovnih šol z evropskimi procesi in krepitev njihove vloge pri oblikovanju kakovostnega, sodobnega in učinkovitega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi.