Otvoritev EAFA dogodka na visoki ravni, ki je potekal v Bruslju  17. in 18. junija 2024, je z uvodnim pozdravom začel evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit. V svojem govoru je komisar predstavil najnovejše pobude za izboljšanje vajeniških in praktičnih programov v Evropi. Poudaril je pomen sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom za pridobivanje spretnosti in kompetenc učečih se za prihodnje potrebe trga dela.  

Panelni del se je navezoval na paradoks neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, kot tudi o vključevanju učečih se z manj priložnostmi in ustreznostjo učnih okolij. Trenutno smo v obdobju z najnižjo stopnjo brezposelnostjo, hkrati pa je na drugi strani potreba gospodarstva po talentih in delovni seli vse večja. Vse to pa zavira optimalni razvoj in inovacije. Zagotavljanje kakovostnega praktičnega izobraževanja in usposabljanja je ključna za krepitev trga dela. Posebno pozornost bo v prihodnje potrebno nameniti tudi zagotavljanju ustreznih učnih okolij, dostojnega plačila, vključevanja podjetij in mentorjev ter vključevanju digitalnih in zelenih kompetenc v učna in delovna okolja. Druga panelna razprava je bila posvečena praktičnemu izobraževanju kot kakovostni ponudbi v okviru Jamstva za mlade. Pomanjkanje delovne sile prizadene vse sektorje, trenutno primanjkuje več kot 40 poklicev. Veliko je mladih, ki bi se lahko vključili na trg dela, se sooča z izzivi, ki jim to ne omogočajo. Vključevanju mladih z manj priložnostmi bi moralo postati prioriteta vseh deležnikov. Jamstvo za mlade lahko predstavlja pomembno vlogo pri premoščanju te vrzeli. Pomaga pri povezovanju mladih s trgom dela, tako da se obrne nanje in jih usmeri na poti, ki vodijo do zaposlitev v prihodnosti. 

Ob zaključku dneva smo 4 člani zavezništva EAFA  prejeli časno značka »prvaka«. Veseli smo, da so delo Skupnosti višjih strokovnih šol in vseh naših članic prepoznali kot pomemben prispevek k  promociji, ustvarjanju in razvijanju kakovostnega praktičnega izobraževanja ter pomemben člen pri ustvarjanju sinergij med gospodarstvom, izobraževalnim sektorjem in učečimi se.  

Drugi dan konference se je usmerjal predvsem na primere dobrih praks prehoda mladih iz izobraževanja na trg dela, na učinkovito svetovanje in usmerjanje udeležencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Z zavedanjem, da se potrebe ter načini izobraževanja mladih in odraslih razlikujejo, je potrebno to upoštevati tudi pri njihovem izobraževalnem procesu.  Obstaja veliko dobrih projektov, ki pogosto tudi implementirajo dobre prakse v svojem institucionalnem okolju, težja pa je njihova sistemska vpeljava. Poseben poudarek je bil na holističnem pristopu, ki se usmerja in izhaja iz potreb posameznika. Pri mladih so bili izpostavljeni izzivi promoviranja poklicnega in strokovnega izobraževanja kot prve izbire za izobraževanje, kako zmanjšati osip in jih aktivno vključiti v iniciative, kako prepoznati talente, nenazadnje pa so izpostavili tudi vlogo staršev in družbe pri prepoznavanju in veljavi poklicnega izobraževanja. Na drugi stani pa se odrasli soočajo z drugačnimi izzivi, težje usklajujejo delo, družinsko življenje in študij. Pogosto prihajajo iz okolij z manj priložnostmi (socialnih, ekonomskih idr.) ter se soočajo s finančnimi preprekami za polno vključevanja v izobraževalni proces. Hkrati se premalo pozornosti namenja sistematičnemu urejanju prehodno pridobljenih znanj in izkušenj.