V skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je temeljno pravilo, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas. Pogodba za določen čas je izjema, ki jo je mogoče skleniti le ob obstoju zakonsko določenih razlogov, kot so nadomeščanje odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela ali izvajanje projektov. Posebne določbe za področje vzgoje in izobraževanja pa prinaša tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).

Delodajalci morajo v pogodbi jasno navesti zakonski razlog za sklenitev pogodbe za določen čas, pa tudi njen čas trajanja. Ta je lahko določen z datumom, koledarskim rokom ali opisno (npr. do vrnitve začasno odsotnega delavca). Ob morebitnem sporu bo sodišče presojalo utemeljenost navedenega razloga.

Pomembna omejitev je, da skupno trajanje ene ali več zaporednih pogodb za isto delo ne sme preseči dveh let, razen v izjemnih primerih, kot so projekti, ki trajajo dlje, ali nadomeščanje daljše odsotnosti.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha z iztekom dogovorjenega obdobja, brez odpovednega roka ali posebne odpovedi. Če pa je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonodajo ali če delavec ostane na delu po njenem izteku, se šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Več informacij je na voljo TUKAJ.