Posvet o položaju študentov v Sloveniji je Študentska organizacija organizirala (30. 5. 2025) v sodelovanju s Komisijo za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Državnega sveta Republike Slovenije. Namen posveta je spodbuditi poglobljen dialog ter predstaviti predloge za izboljšanje razmer na ključnih področjih za študente. 

Osrednji teme so bile Zakon o urejanju položaja študentov (ZUPŠ-2) ter  bivanjska problematika in duševno zdravje mladih, ki sta bili obravnavani tudi  na okroglih mizah. Kot je poudaril Marko Lotrič, je ključnega pomena vključevanje mladih v odločanje, saj so “ključni nosilci razvoja države in družbe.” 

Udeleženci posveta so opozorili na probleme študentov, kot so neustrezna povprečna državna štipendija, ki ne zadostuje za kritje mesečnih stroškov, podražitev študentskih bonov ter visoki stroški bivanja. V luči teh izzivov so bili predstavljeni številni predlogi sprememb Zakona o urejanju položaja študentov (ZUPŠ), ki so jih podali Luka Mihalič in študenti. 

Med ključnimi predlogi so: 

• Dvig urne postavke za študentsko delo. 

• Dvig subvencije za študentsko prehrano z namenom razbremenitve študentov. Prav tako se predlaga podaljšanje časovnega intervala koriščenja bonov (od 7.00 do 24.00) in vezava števila subvencij na koledarsko število dni, ne na število delovnih dni, kar bi pomenilo oceno 5,3 milijona EUR dodatnih sredstev. 

• Na področju štipendiranja se predlaga upravičenost obeh staršev štipendistov do dodatnega leta štipendije v primeru starševstva. 

• Upoštevanje zaključka izobraževanja do 13 mesecev po zaključku zadnjega leta (z zamikom za dodatni mesec zaradi zagovorov v oktobru). 

• Predlog štipendije v obeh absolventskih letih. 

• Zdravstveno zavarovanje iz naslova statusa dijaka ali študenta naj bi veljalo za čas študija, ne glede na starost (trenutno omejitev je 26 let). 

• Študenti naj dobijo predstavnika v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Okrogla miza o duševnem zdravju študentov je razkrila  trende, ki zahtevajo našo pozornost. Matej Vinko (NIJZ) je poudaril, da se študenti pogosto soočajo z zmernimi težavami, ki so zelo razširjene, pri čemer se je delež študentov s tovrstnimi težavami skoraj podvojil. Kljub temu je prisotna nizka stopnja iskanja pomoči. Aleksandra Jeličić (Zdravstveni dom za študente UL) je poudarila pomen preventive, saj se je število preventivnih obiskov zmanjšalo za 60 %. Potrebno bi bilo večje promoviranje in spodbujanje študentov k iskanju pomoči. Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek (Ministrstvo za zdravje) je opozorila na sistemsko stigmo in težave s kadri v 19 centrih za duševno zdravje za otroke in mladostnike, kjer študenti pogosto “padejo ven”, kljub odobrenim sredstvom, ki jih ne morejo porabiti. Simon Fridl (ŠOS) in Deni Poljak (Zveza študentov medicine Slovenije) sta izpostavila počasnost administracije in pomanjkanje sistemske podpore. Poljak je dodal, da med mladimi še vedno prevladuje prepričanje, da je iskanje pomoči znak šibkosti, kar kaže na preoblikovano stigmo.  

V okviru posveta je bila predstavljena tudi analiza ankete o študentskem bivanju, ki jo je predstavila Anabel Todorović (ŠOS). Sledila je okrogla miza “Študentsko bivanje – med dostopnostjo, kakovostjo in prihodnostjo”, kjer je bila med gostjami tudi Živa Matjašič (Ministrstvo za solidarno prihodnost). Razprava je potekala o tem, kako zagotoviti dostopno in kakovostno bivanje za študente v prihodnosti. 

Posvet je jasno pokazal, da je izboljšanje položaja študentov v Sloveniji nujno in zahteva sistemske spremembe ter proaktivno vključevanje vseh deležnikov. Ali se bodo predlagane spremembe in iniciative dejansko uresničile, je vprašanje, ki ostaja odprto. 

 

Fotografije: