Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije (Skupnost VSŠ) vsako leto organizira letni posvet o višjem strokovnem šolstvu. Letošnji, tretji po vrsti, je potekal 13. novembra, v ospredje razprave pa je postavil prihodnost višješolskega izobraževanja. V luči velikega pomanjkanja delovne sile na trgu dela so se deležniki posveta poenotili: za prihodnost višjega strokovnega izobraževanja bo pomembno nadaljnje povezovanja višješolskega izobraževanja z gospodarstvom, lokalno skupnostjo, izobraževalnimi sistemi in širše.

Poudarek višješolskih študijskih programov je na povezovanju z delodajalci, rezultat tega tesnega sodelovanja pa odraža podatek, da so višješolski diplomanti med terciarno izobraženimi diplomanti najbolj zaposljivi. To so na posvetu potrdili tudi predstavniki gospodarstva. ”Odhaja nam delovna sila, mladi in prav višje strokovne šole so tiste, ki se znajo hitro odzvati na potrebe gospodarstva, s čimer poskrbijo za to, da se mlada delovna sila preusmeri oz. obstane v lokalnem okolju”, je v okviru posvet izpostavila mag. Marjana Majerič iz GZS. Kot je še dejala, ”mladi potrebujejo specifična znanja, ki jih višje strokovne šole uspešno prenašajo na mlade generacije”.

Posveta se je udeležil minister dr. Vinko Logaj, ki je poudaril, da je za uspešno delo višjih šol posebnega pomena socialno partnerstvo, saj so študijski programi naravnani na način, da povezujejo teorijo s praktičnim delom – pogosto in v velikem deležu pri delodajalcih. »Slovenski izobraževalni prostor ima v tem oziru danes, ob podpori evropskih sredstev v okviru projekta Modernizacija poklicnega in strokovnega izobraževanja priložnost, da se odzove na mnogotere izzive in okrepi svojo vlogo pri podpori trajnostnemu razvoju, informatizaciji in vključujoči rasti,« je med ostalim poudaril minister in izpostavil prihodnje izzive ter razprave o razvoju novih programov na različnih področjih.

Letošnji posvet je zaznamovala široka zastopanost predstavnikov izobraževanja in gospodarstva, ki so v sklopu okrogle mize obravnavali ključne izzive in priložnosti ter iskali rešitve za boljše povezovanje izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. Udeleženci so se strinjali, da je sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in lokalnimi skupnostmi ključ do uspešne prihodnosti.

Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije je poudaril pomen izobraževanja za prihodnost družbe: ”Ne želim si sodelavca, ki vse zna. Želim si nekoga, ki se je pripravljen učiti. Takšne, ki so spoštljivi, motivirani in spoštujejo vrednote naše družbe”, je dejal.

Direktor Prometne šole Maribor mag. Gregor Rak je predstavil inkubator za podjetniško razmišljanje študentov, ki ga letos razvijajo skupaj s podjetji. Potrebo po večji podpori lokalnih skupnosti in podjetij pri oblikovanju izobraževalnih programov v skladu s potrebami lokalnega gospodarstva pa je v ospredje razprave postavil Gregor Deleja, direktor občinske uprave mestne občine Celje.

Med zanimivejše točke programa letošnjega posveta so bile tudi predstavitve primerov dobrih praks, ki jih omogoča program Erasmus+, ki ga je predstavila Milena Sitar Matelič iz CMEPIUS-a , s poudarkom na povezovanju mladih s podjetji, kar omogoča praktično izobraževanje in povezovanje s podjetji v mednarodnem okolju. Olimpijske igre je kot primer uporabe teh izobraževalnih programov predstavil Martin Jezeršek. Teja Dolgan, vodja Sektorja za izobraževanje odraslih je predstavila tekoče projekte NOO in EKP programa, mag. Gregor Mohorčič, direktor CPI pa je predstavil vlogo vodstev pri uvajanju sprememb na višjem šolstvu.

Zadnji del posveta je bila delavnica na tematiko »Načrtovane spremembe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju«, s katero smo dobili dobre iztočnice za naprej. Kljub pomembnosti za trg dela in gospodarstvo pa se višjemu strokovnemu izobraževanju v primerjavi z visokim šolstvom še vedno namenja (pre)majhno financiranje iz proračuna za terciarno izobraževanje. Zadostno državno financiranje višjega strokovnega šolstva pa je izjemnega pomena za prihodnost višjega strokovnega šolstva, ki se uvršča takoj za Univerzo v Ljubljani na drugo mesto. Lani je bilo na primer v višješolske študijske programe vpisanih 6 odstotkov več študentov.

Višje strokovno šolstvo je odločeno krepiti svojo vlogo pri razvoju družbe in gospodarstva, ob tem pa ostaja zavezano k tesnemu sodelovanju z gospodarstvom, z drugimi izobraževalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Tudi s tovrstnimi dogodki, kot je bil letošnji posvet, pa bo Skupnost VSŠ še naprej zagotavljala, da bo višje strokovno izobraževanje ohranilo in krepilo svoj ugled  ter ostalo povezano s potrebami gospodarstva in družbe. Veseli nas, da je to poslanstvo vedno bolj prepoznano in cenjeno doma in v tujini. Ali kot je v svojem govoru izpostavil podpredsednik Skupnosti VSŠ Žan Dapčevič: ”Skupnost VSŠ naj postane sinonim za inovativnost, kreativnost in priložnosti”.

Prezentacija – LETNI POSVET