Utrinki Nacionalnega posveta o VSŠ
Nacionalni posvet o prihodnosti višjega strokovnega izobraževanja, ki je potekal [...]
Nacionalni posvet o prihodnosti višjega strokovnega izobraževanja, ki je potekal 9. novembra 2022, se je začel z uvodnim pozdravom Vesne Nahtigal, izvršne direktorice GZS.
Udeleženke in udeležence je uvodoma nagovoril državni sekretar dr. Darjo Felda iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Poudaril je, da je posvet priložnost za seznanitev z novostmi, za krepitev sodelovanja in partnerstev z gospodarskimi združenji oz. delodajalci ter za razpravo o odzivnosti na potrebe gospodarstva oziroma družbe. Pozitivno je, da višje strokovno izobraževanje zagotavlja visoko stopnjo zaposljivosti študentov, je izpostavil dr. Felda in dejal, da gre za fleksibilen del terciarnega izobraževanja, ki je usmerjeno v odzivanje na potrebe delodajalcev.
Med izzive tega področja je državni sekretar med drugim umestil prenovo študijskih programov z možnostjo vključevanja elementov vajeništva v programe višjega strokovnega izobraževanja, povečanje aktivnosti socialnih partnerjev, razvoj sodobnega izpopolnjevanja direktorjev, ravnateljev in drugih strokovnih delavcev ter usposabljanja mentorjev pri delodajalcih, optimiziranje mreže šol. Udeleženkam in udeležencem posveta se je dr. Felda zahvalil za številne izvedene razvojne projekte v Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter za druge aktivnosti za večjo prepoznavnost in razvoj višjega strokovnega izobraževanja.
Prilagodljivost višjega strokovnega šolstva kot dela terciarnega izobraževanja, ki temelji na praktično usmerjenem študiju, je izpostavil tudi predsednik Skupnosti VSŠ, Egon Pipan. ”Višje strokovno šolstvo se je v kratkem času sposobno odzvati in prilagoditi na potrebe gospodarstva ter družbe”, je poudaril Pipan. Rezultat tesnega sodelovanja višjih strokovnih šol z gospodarstvom je tudi podatek, da so višješolski diplomanti najbolj zaposljivi med terciarno izobraženimi diplomanti.
Študentje višjega strokovnega izobraževanja predstavljajo kar 13 odstotkov celotne študentske populacije v terciarnem izobraževanju in 18 odstotkov dodiplomske populacije, kar uvršča višje strokovno izobraževanje na drugo mesto, takoj za Univerzo v Ljubljani. ”Kljub velikosti pa je višjemu strokovnemu šolstvu namenjeno zgolj štiri odstotke sredstev iz postavke proračuna za terciarno izobraževanje,” je na nezadostno financiranje s strani države opomnil Pipan.